niſim toliko vréden, de bi ti pod mojo ſtreho ſhel; ſaj ni potreba drugiga, kakor, de le beſedo rezheſh, ino moj hlapez bo sdrav. Kakor jes ſvoje predpoſtavlene vbogam, ino moji podversheni mene, tak je tudi tebi vſe v' oblaſti. Kakor jes tému rezhem: Idi ino gré; unimu: Pojdi ino pride; ino ſvojimu hlapzu: ˛Stóri mi to ino mi hitro ſtori; tak bo tudi na tvojo besedo bolésn hlapza puſtila ino osdravél bo.“
V. 10. Terdno je bilo saupanje, katero je bogabojézh mosh v' Jesuſa ſtavil; ſhe lepſha je bila pohvala, s' kateroj ga je Jesuſ v' prizho vſih povsdignil, rekozh: „Per reſnizi vam povem, tak shive vere she per Israelzih najdel niſim, de ſe ravno hvalijo, de ſo isvoljeno ludſtvo. Alj kaj pomaga ſhtimanje, kjér ni vrednoſti? Sa to vam povém, de bodo enkrat priſhli ajdje od ſonzhniga is-hoda ino sahoda, bodo poſédli nebeſhko kraljéſtvo ino ſe brumnimi ſtarimi ozhaki, Abrahamam, Isakam ino Jakopam veſelili, dokler bodo njih terdovratni mlajſhi odversheni, ino pahnjeni v' kraj pogublenja, kjér bo shaloſt ino vezhna bridkóſt.“ Tak Bog ne gleda na rodovino, ne na deshelo, ampak le na dobro, poſhteno ſerzé.
V. 13. Po tém, de je Jesuſ poſhtene ptujze ſvojim poſluſhavzam tak lepo pohvalil, ſe veſ prijásn k' ponishnimu ſtotniku oberne, ino rezhe: „Pojdi potolashen v' ſvojo hiſho, ino kakor ſi ſe terdno na mene saneſil, de ti pomagam, tak ſe tebi naj tudi sgodí.“ In glejte zhudo! ravno tajiſto uro je hlapez osdravél.
Oj ſrezhna hiſha, ki tak bogabojezhiga oſkerbnika imá; ona bo tudi vsmileniga Jesuſa sa ſvojiga pomozhnlka imela! Sato poſebno vam deneſ, vi goſpodarje ino goſpodinje! na ſtotniga poglavarja v' ſv. evangelji pokashem, ino sa Jesuſam rezhem: Pojdite, ino tudi vi sa ſvoje ravno tak lepo ſkerbite!
II.
Vi goſpodarje ino goſpodinje! ſpomnite ſe, de vaſ je Bog vaſhi hiſhi sa ſvoje nameſtnike poſtavil. Niſte tedaj laſtniki, de bi s' pohiſhtvam po ſvoji volji ravnali, ampak le hiſhniki boshji, de bi ſvoje hiſhovanje pravizhno peljáli, dokler vaſ Bog
