enkrat na ſodbo poklizhe, rekózh: „Dajte razhun od ſvojiga hiſhovanja.“ (Luk. 16, 2.)
Dve rami imate, vi hiſhni ozhétje in matere! dvojna tudi dolſhnost na vaſhih ramah ſloni, sa duſho ino truplo ſvojih podloshnih ſkerbeti. ˛Skerbite tedaj ſvoji drushini pervizh sa potrebno délo; kér je to zhloveku ravno tak sa zhaſno ſrezho ino vezhno isvelizhanje potrebno, kakor jéſti ino piti sa ſedajno shivlenje.
Lenoba ino poſtopanje je shiva ſhola hudobe. Pa ravno tak ne ſmete ſvojih s' preteshkim delani preobloshiti, sakaj vi niſte gospodarji njih sdravja ino shivlenja, ampak le sdrave mozhi. „Naloshi njemu délo, ker to njemu ſliſhi; vender nobenimu prevezh ne nakladaj.“ (˛Sir. 33, 30.) Gorjé nevſmilenzu, ki ſvoje hlapze ino dekle s' delam preſili, de obnemorejo, on je ſvoje laſtne drushine vbijávez, ino dolshen, ako ne more vezh ſlushiti, njej sa shivlenje ſkerbéti.
Vſaki delavez je ſvojiga plazhila vreden, tak tudi drushina ſvoje saſlushene mesde (Iona). Sa to je gospodarjov druga dolshnoſt, hlapzam ino deklam sa shivesh, poſhteno obleko ino pogodeno plazho ſkerbéti. Kakor ni prav, drushino na preobilno plazhilo, predober shivesh ali preſhtimano opravo rasvájati: ravno tak gerdo je, tajiſti na dolg oſtajat', ne dajati sdraviga vshitka, ino jo ſlabo iméti: po tolovajſko pa je, tajiſti saſlushek tergati, ali zelo vtajiti. To je greh, ki v' nebo krizhí. — „Glejte! plazha, ki ſte jim jo vdershali, krizhi, ino njih krik je do uſhéſ Goſpoda vſih ſtvari priſhel.“ (Jak. 5, 4.)
Ako per hiſhi eno ali drugo shivinzhe, (konj pli vol) sboli, kateri goſpodár ne bo tak dolgo pomozni iſkal, de, zhe mu je ſhe pomagati mogozhe, sopet osdraví.
Toliko vézha dolshnost je tedaj tretjizh goſpodarjov ino goſpodinj ſvojim ſlushabnim, ako sbolíjo, lepo poſtrezhi, ino njim, kakor nar bolj mogozhe, sa osdravo ſkerbéti, kak nam ſtótni poplavár v'deneſhnim ſv. evangelji lepo pokashe. Kjér je hlapez sbolél, tamkaj ſe naj tudi sdravi; kjér ſe je dekla poſtarala, tamkaj naj tudi vmerje.
