v pluča, v serce in celó v okó in v možgane, in na teh zadnjih dveh mestih vzrokuje večkrat bolezni, ki se ne dajo ozdraviti. Gräfe, slavni zdravnik za oči je ozdravljal že blizo 60 ljudi, ki so imeli ikro v očéh. Ako je ikra v sprednjem očesnem predalcu, namreč pred lečo, ne vzame sicer človeku vidú popolnoma, ampak ga le slabí, in taka ikra se dá izrezati ravno tako, kakor »mrena«, in človek potem zopet zadobí vid. Ako pa ikra tičí v zadnjem predalcu, to je, za lečo, ne dá se ozdraviti, in tako okó zgubí počasi vid popolnoma.
Ako pa ikra zaide v možgane, pokažejo še druge bolezni. Takemu človeku se v glavi vertí, glava ga bolí, zapušča ga um in spomin, časih celó obnori popolnoma ali pa celó nagloma umerje vsled te bolezni.
Pristaviti pa moramo, da kar se je do zdaj zvedelo in poskusilo, le ikra od ozke trakulje živí v človeku; ikre od brezkaveljčaste trakulje do zdaj v človeku še niso zasledili, berž ko ne ji človeško truplo ni po godu in to je velika sreča za človeški rod.
Na koncu moramo še govoriti od neke živalce, ki je še le v najnovejšem času bila spoznana, da je nevarna človeškemu zdravju, namreč lasnica ali trihina (Spiralwurm). Lasnice so majhni, kakor las tenki červički, ki jih s prostim očesom komaj moramo razločiti, ker njih pet še le meri eno čerto. Ti červički so zaperti v okroglih apnenih pušicah ali skrinjicah in ležé raztreseni med mesnimi vlakni, in tako meso je viditi, kakor bi bilo belo-pikasto. Teh lasnic je časih vse polno v mesu; Leuckart je vidil lasničevo meso, ki je v enem lotu imelo čez 100.000 tacih belih pik. Tega novega sovražnika poznamo še le od leta 1835. Odsihmal do danes so se natoroznanci mnogo ukvarjali s to živalco in zdaj vemo od nje to-le:
Mesne lasnice niso popolnoma razvite živali, razvijajo se še le, ako pridejo v čreve kake druge živali.
