Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/136

Stran je bila lektorirana

Zhi boſh le en ſam krat sinil
Kaj kres me,
Méniſh, da boſh ſtaraſhina?
Ne, ne, ne!
Zhi mi dal boſh toto hvalo,
Da ſem ’s okna gledala v’ ſhtalo:
Tê, tê, tê!

Pa Martina nizh ne móti
Shenſki guzh;
On ſe na priſégo ſpóti,
Vseme luzh:
˛Shpot is piſma deklam bêre,
Nje pa tézhaſ mozhno têre
Hudi shuzh.

Moshi svoleni no shene,
Kaj vaſ je!
Da ſte vi posvali mene
Dneſ pred ſé:
Vſe, kaj bom pred vami guzhal,
Je tak gviſhno, kak mam pluzha
No ſerzé!

Dekle faroſhke ſo krive,
Ne je ſhpaſ!
Sakaj ſo b’le tak vtraglíve,
Kak je glaſ,
Da me ne ſo odegnále
Tê, ki ſem praſizhka ’s ſhtale
Vlékel jas.

˛Sato dushen ſem proſíti
Sa vſe tri:
Puſt’te ſe dneſ namolíti,
Rihtari!
˛Shpeh je reſen ne debéli,
Pa klobaſ ſte dobrih jéli
S’ mozhniki.