Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/142

Stran je bila lektorirana

Pozhiva bi ſi rad;
Pa sajtra sazhne branje:
Po verhi daj na snanje,
Da pridejo vſi brat.
˛She sarja komaj pózhi,
Na nogah k’redi ſem,
˛Si ſedem k’ shupi vrózhi,
No hitro ſe najém.

No hitro pojdi sdaj
S’ shehtárom sa berázhi,
No sadi dobro áhzhi,
Da ne puſtíjo kaj.
Zel den ſe kaj nahodi;
Gdo raj’, kak jas, bi ſpal?
Pa, vénzerl! v’ préſhi bodi:
Boſh moſht nalivat ſhel.

Tê, gda ſo drugokrat
Koſh préſhari oprav'li,
Mi ’s poda[1] bodo prav'li;
Zhaſ bo k' vezhérji svat.
Naſiti naſ, kak lani,
Lub' moj! s' gibánzami:
Prav nuzno boſh napráni
Sa likof s' pázkami.

Tê s' njimi sa dug zhaſ
Grem karte premetávat;
Zhi nimam farbe davat,
Krizhijo vſi na glaſ.
Le vſe ſi lepo ſ-hrani,
Da kere ne sgubíſh;
Sa vſako lon na dlani
Od préſharov dobíſh.

  1. Pod: dno, podeshz, Kelter, Preßboden.