Lipa! zhi daſh pzheli piti,
Pavuki preréshi niti,
Da ne najde v’ ſlaji ſmert.
˛Shkoda je sa vſako pzhelo,
Mi ſkos njeno kunſhtno delo
Mamo vóſk no mamo ſterd.
Lipa! kaj ſem tebi ſpél,
˛Sem is moj’ga ſerza vsél,
Kader ſem pod toboj ſtal.
Dugo lét nam lipa raſi,
Naſhe pzhele ſrezhno paſi:
Vſaka méd nam piti dá.
9. Péſem od tobaka.
O tobak, ti shlahtna trava,
˛Slajſha, kak naj ſlajſhi méd!
Puſti, da gré moja glava,
Tvoje vel’ke hvale ſhtét':
Puſti, da nje v’ peſmo ſpravi,
No po peſmi drugim pravi!
Ker bo peſem v’ rokah mél,
Bo ’s nje tvoje hvale ſhtél.
Gdo pa ſem jas, da zhém péti
Tvoje hvale, o tobak!
Od kod zhém beſede vséti.
Ker she v’ miſlih ſem ſ'romák?
O, to mene mozhno vſtraſhi,
Pa ſhe bol me to poplaſhi:
Kaj, zhi péſem pri ludéh
Mi naredi ſhpot no ſméh?
