nika govorijo, kaj je naj sveſtejſha prizha, kak ſerzhno ſo jih lubili, ino keliko dobrega od njih doſegli ino ſe navuzhili.
Pa ne ſamo sveſt duſhen paſtir ino vuzhenik mladine, tudi imeniten pévez ſo Volkmer bili. Njihove ſabule ino péſmi, polne lepih navukov ino nedolshne ſhale, ſhe sdaj vſi ſhtajerſki ˛Slovenzi od vſéh naj rajſhi pôjejo, kér ſo v’ proſti ſlovénſhini ſpiſane, ino nje vſi pévzi lehko saſtopijo. Imenitne ſo tudi Volkmer’ve zerkvéne péſmi ino njihove prédige na vſe nedele ino prasnike zélega leta, ino njihov kerſhanſki navuk v’ prédigah; ktere po zhaſi, keliko jih bo mogozhe dobiti, ſpraviti ino na ſvetlo dati naménim.
Tak ſo Volkmer, od vſeh zheſheni ino lubleni, v’ leti 1814 ſvojo tri ino ſedemdeſeto leto pershiveli, 22tega ˛Septembra tiſtega leta ſvojo ſekundizijo, ali kak mi pravimo, ſvojo drugo novo meſho ſlushili, ino 4tega Februara 1816 brumno v’ Goſpodi saſpali.
