Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/151

To je pazh ne saterpéti,
Zhi tak ſkop gde biti vé;
Laſtne ſhkatle nézhe meti,
Le is ludſke ſhnofat’ zhé.
˛Skopez! naj ti noſ ſegníli,
Da ſe ti tak penes mili!
Jas tobaka ti ne dam:
Pojdi, kupi ſi ga ſam!

Kupi ſi ga; pa v’ ſhtazuni,
Gdé zeſarſki orel je,
Ne pa tam v’ germovji vuni:
O le téga vari ſe!
Tam je ne tobak poſhteni:
Ker ga kupi, véri meni,
Ne dá Bogi, kaj mu gré,
Ne zeſari: komu tê?

On le ludi obogati,
Zhi ſhe ludi rezhti ſmém;
Bol bom rekel, da ſo tati,
Keri pridejo to ſem,
Da bi nam tobak odali,
Kerega ſo indi vkrali:
Zhi poſhteni bi bili,
Ne bi s’ njim ſe ſkrivali.

Keri ga od njih kupuje,
Je, kak oni ſo, en tat;
Sato ſe bojí, zhi zhuje:
Tam zeſarſki gre ſoldát.
Pred ſoldatom ti trepezheſh?
Da me ne bi sgrabil, rezheſh?
Zhi ſoldati vujti véſh,
Kak pa Bogi vujti zhéſh?