Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/154

Sdaj konjom polaga pripravleno rés,
Sdaj pa le ſi iſhe sa órodje léſ,
Sdaj ſéka, sdaj teſhe, sdaj verta, hití
Popravlat, kaj plugi no kolam falí,
Shivino napréshe, na fóringo gré,
Blagó ſi nalaga, odíde sa dné.
Bizh pozhi, konj ſkozhi, koló podletí:
Oj, vos ſe je svernil, vſe v’ grabi leshí!

On kola vsdigava, da herbet praſhi,
˛Se ſede na konja, no v’ Gradez leti:
Blagó na plaz vershe, no vsdigne ſvoj lou,
˛She préden, kak vura pet vdari na svon.
Gré k’ shmajdlari kupit shelésa sa plug,
Pa smiſli, da v’ sápezhki nima ſolí:
Dvé grudi ſi kupi, da nima sa trí.

Pripela ſe lazhen no shéjen nasaj,
No proſi: O shena, le jéſti mi daj!
Po piti ſi ſam grem, da nimam davzh v’ klét,
˛Saj véſh, da bres vina neshmahna je jéd.
Prav ſit no rudezhi kak kuhani rak,
˛Si ſegne po ſhkatlo no ſhnofa tobak.
Sdaj pela ſi derva, sdaj ſtelo sa gnoj,
Sdaj pa le ſe vosi v’ toplize s’ shenój.

Sdaj njive podvasha, sdaj plote gradí,
Sdaj zhreſhne vzeplava, sdaj verbje ſadí.
Hram ſe mu podíra, zhé novega met’
Teshake vdinjava, gré pénese ſhtet:
Sdaj ſhtibro, sdaj gorno plazhuje, sdaj gré
Na furſhpon, sdaj pa na zeſarſke ſtesé:
Sdaj ſhribara pela na ſhazingo vun,
Sdaj ſvojim gré ſuknje kupuvat’ v’ ſhtazun.