Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/20

V’ véſ zeló ſo priſhli glaſi,
Da ſe Dershi hudo kvaſi:
Brati vſi k’ njem’ dirjajo.
Paſko, njegov svéſt prijátnik.
˛Stopi k’ njemi, kak en ratmk,^[1]
Oblisava mu bradó.

»Gdo ſe bo sdaj s’ menoj gura^[2]
˛Stokrat ſi neſrezhna vura!
Gdo bi vzhera miſlil to?
Vzhera ſva ſhe jag dershala,
Petlare is véſi gnala;
Nekim je to lubo b’lo.«

»»O moj Paſko!«« Dersbi sdêhne,
»»Glej! kak ſmert me v’ ſerze pêhne,
Rop jas njeni ſkoro bom.
Vurshah ſmerti je arzníja,
O da tote nêba píja^[3];
Sdaj mam it’ v’ en drugi dom.««

»»Sladko bi mi b’lo saſpati,
Bi koſhize^[4] ſmel obrati,
Kere ſi pokopal ſem.
Grenka ſmert mi more biti,
Tot’ga ſhaza neti vshiti,
Neti s’ ſoboj vseti ſmem.««

»»Paſko! zhi ti lubiſh mene,
Naj te moja proſhnja gene,
Idi hitro iſkat nje.
Ahtaj^[5] pa, da gdé ne sajdeſh,
Eno tam pri lipi najdeſh,
Druga tam pri gumni je.««

1. Ratnik: ſvetovavez, Rathgeber.
2. Gurati: igrati, ſpielen,ſcherzen.; gura: gural.
3. O da tote nêba píja: o da bi tote ne bil pil.
4. Koſhiza: mala koſt, Beinchen.
5. Ahtati: pasiti, Acht geben.