Stran je bila lektorirana
Toshba priſhla je do krala:
Orla pamet je ſposnala,
Da kriviza vel’ka je.
On puſti goloba priti.
Rezhe: »Ti maſh k’ ptizhom iti,
Mojo volo vkasati.
Rezi: Kral zhé, moji lubi!
Da ſe prédno pero ſkubi
Is perótniz, králizha[1]«
˛Strah goloba je, trepêzhe;
Véſt ga ſili, sato rezne:
»»Kral, sapoved ojſtro daſh!
Kralihz ptizh je naj drobnéjſhi,
Vel’ki ſo ja ſhkodlivéjſhi:
Tote tak kaſhtigat’ snaſh.««
»Kaj, terdglavez! kaj ti praviſh?
Ti ſe krali proti ſtaviſh?
Kak ſem rekel, tak naj bo.
To bi moji zhaſti ſhkod’lo,
Zhi ſe ne bi toto sgod’lo,
Kaj je tebi vkasano.«
Môre bit’ kaſhtigan mali,
Da ſe bodo vel’ki bali
No zhednéjſhi gratali.
Pravozh[2] je: Obéſi tata!
Sakaj nej’ golúfar[3] gratal:
Vujſhel bil ba[4] ſhtrikezi.
