Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/37

Stran je bila lektorirana

»»Premalo virte posnaſh, hrat!«« 
Je rekel junez ſtari;
»»Pa to bi ja ti mogel snat’,
Da ſo poſebne ſtvari.
Kaj koli jim opravimo,
To sa dushnoſt dershíjo;
Vſe drugo pa kaſhtigajo
Kak naſho hudobijo.««

To ne ſo junzi kmetizhki:
Jas mojo glavo ſtavim;
To b’li ſo hlapzi virtovi:
Ja, ja! tak je, kak pravim.
Nek’ virt sa junze hlapze ma,
On s’ delom nje obſíli,
No nje, kak junze, kleti sna,
Zhi ſo kaj pregreſhíli.

__________

12. Metul ino goſeniza ali lagoden[1] razhun.

En lepi piſani metul po ogradi leti,
Tam vidi eno flanzo[2] ſtat’, poſebna ſe mu sdí.
Da drugih takſhnih ne b’lo tam, tak njoj ſe pri-
blishava;
Gledézhi, da jo goſenza gladovno ogrisava,
Od nepovolnoſti nagnan ſe mozhno rasjesi,
Na takſhno visho goſenze poshertnoſt poſvarí:
»Noriza! nepremiſhleno poshêreſh flanzo vkraj.
Préj, kak ſe ſpremeníla boſh, boſh mela shréti kaj?
Poſuſh’la ſe bo flanza, zhi vſe pérje boſh po-
sherla;
Od glada préj, kak pride zhaſ ſpreménjenja,
boſh vmerla.

  1. Lagoden: hud, gering, ſchlecht.
  2. Flanza: vſadíza, Pflanze.