Orel, ptizhji kral, letézh,
Na podloshnike gledézh,
V’ mushi[1] paſtirínko vidi.
»Mati!« rezhe, »k’ meni pridi,
Mam ti nekaj rasodéti;
Dobro ſi maſh v’ pamet vseti
Navuk, ker’ga tebi dam,
Da ſmilénje s’ toboj mam.«
»Puſti mlade, kere maſh!
˛Shkoda, da jim réjo daſh:
Méniſh, da ſi ti svalíla,
˛Svoje jajza? Nje je ſpila
Kukovza, no v’ gnesdo ſvoje
Djala je, gdé b’le ſo tvoje:
Zhi ti mlade gorsredíſh,
Gviſhno ſmert sa lon dobíſh.«
Pa lubésen materna
Orla bógat’ ne je ht’la.
She ſedijo vſi na germi,
˛Slepa mati le nje kermi:
Enem’, keri naj bol síne,
V’ klun en vel’ki zherv porine;
Zherv ſe mu premali sdí,
S’ zhervom mater v’ krof tiſhi.
˛Starſhi, navuk lep sa vaſ!
Bolſhe ne bo sa en laſ
Vam, zhi kukovze sredíte:
S’ paſtirinkoj lon dobite!
To je ſtarſhov gmajn bolésen,
˛Slepa do otrók lubésen:
Pridne lubit’ je zhednóſt,
Pa hudobne — — je noróſt.
- ↑ Musha: mozhvína, berezhina,Sumpf.
