Kaj je podobno b’lo dragemi kamni,
Priprava b’lo je k’ ſhirokemi plamni:
En na pol mertvi, pol shívi voglén[1].
Kmet je htel gratati velik bogatez;
Draga papiga bo svéſti moj ſhkratez:
Sdaj je ſhtèrz[2] vbogi bres ſtrehe no ſtén.
˛Skopez bogato neveſto zheſh meti?
Zheſh ti papígo sa sheno ſi vseti?
Vsemi ſi, vsemi! boſh kratek zhaſ mel.
Guzhala doſti bo, délala malo;
˛Sprasdnila moſhnjo bo, kaſhto, klét, ſhtalo:
Boſh pogoréjez, kak biti ſi htél.
39. Peſ ali nagla jesa.
En virt zhé podvuzhíti pſa,
Na sadnih nogah ſtatì,
Ker le na ſhtireh ſtati sna,
Kak negda njeg’va mati.
On ’s virtovih rók vujti zhé,
No da on nazhi[3] vujt’ ne vé,
Tak virta vſhekne v’ bèdro.
Virt jésen rezhe: »Zhakaj, peſ!
Plazhilo ti zhem dati;
Ti ne boſh, ne boſh vezh od dneſ
Na ſhtireh mógel ſtati.«
On hitro kviſhki vsdigne pſa,
No tréſhi njega dol na tla,
Da kzhaſi tam ſtrepezhe.
