Tê kralizh ſegne v’ shepe, iſhe no gledí,
Zhi v’ kerem gde en droben penes ſkrit tezhí;
»Glej,« rezhe, »ſntèrzhek! jas ti nímam dneſ kaj
dati,
Pa sjutra pridí; sjutra dam, da boſh bogáti.«
˛Shtèrzhek ſe nakloni kralizhi, no gré
Od njega prozh; v’ nebéſa vsdigne gor roké.
»»Kak?«« ozha, ker na ſina ’s okna dol gledí,
No njegov guzh poſluſha, jésno sakrizhí:
»»Kak’? sjutra zheſh pomagat’? Tak guzhíjo ſkopi:
Bo sjutra shiv, da ſmert she dneſ is njega ſôpi?
Sdaj kzhaſi ſige talaj, pol od njih mu daj!
Pomozh ne nuza sjutra, on jo nuza sdaj.««
˛Strah kralizha premaga, ga dregétez ma:
Odſhtéje polovízo ſig sa ſhtêrzheka,
Pomêkne ſe, rekozh: »Zhéſh tu kraj[1] mene ſéſti,
Tak ſedi dol, no sazhni ſvoje ſige jeſti.«
O kak en navuk ’s vuſt ozheta Davida
Popravi hitro ſèrze ſina ſkópega!
Té mali ſhtêrzhek s’ luſhtom jé naſhtéti ſad;
˛Si gerlo s’ njim namozhi no preshene glad.
Sahvalna ſusa v’ njeg’vem oki sdaj trepezhe,
On s’ kuſhzom vlije jo na roko, no tê rezhe:
»0 kralizh! naj ti plazha Israélſki Bog,
Da mene ſi odreſhil dneſ od ſmertnih rók."
Na to samukne[2] kralizh, tih je, ne guzhí;
Pa v’ ſerzi sdaj obzhuti ſlajo miloſti.
Od nje pijani ſvoje fige jeſti sábi,
Vſe ſhtêrzheki v’ shêp[3] vershe, kak je vkup
nagrábi:
Veſel na njeg’ve perſa ſe naſloni tá,
’S prijasnoſti mu v’ lize ſladke kuſhze dá.
Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/83
Stran je bila lektorirana
