Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/90

Stran je bila lektorirana

Beſede rasglaſuje,
Da shena vſako zhuje.

»Ah!« moli, »Bog pravizhen,
No v’ tvojih ſodbah zhudeshni
˛Si! Da ſem bil krivizhen,
Sdaj plazhaſh mi po vrédnoſti:
Da ſtoril ſem krivízo,
˛Si ſtoril ti pravízo."

»»Povej, mosh!«« shena pita,
Kaj je pregréha tvoja b’la,
Da je tak dugo ſkrita
Dneſ ſhe le ti na pamet ſhla?
»Ah, luba moja shena!« rezhe,
No shivot veſ trepezhe.

»Glej! jas ſem mojo pravo
Gorvsdignil negda kres ozhé,
No tréſhil jih na glavo,
Da kerv je s’ zurkom tekla ’s nje:
˛Sem miſlil tê na gréha?
Ne! ſem napil ſe ſméha.«

»Pa moj’ga ſina ſhaka[1]
Ah, kak me v’ ſerzi saboli!
Me ſpomni sdaj na shlaka,
Ker meni tak dá miſliti:
Kak ozhi ſi naméra[2],
Tak tebi ſin je gvêra."

  1. ˛Shaka: péſt, Fauſt.
  2. Naméra: naméril.