Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/99

Stran je bila lektorirana

53. Mladénzhizh ali nepovolen navuk.

»Kaj v’ mojih letah mam sazheti,« 
Mladénzhizh pita ſtarzheka,
Ker je veſelo mimo ſha[1], —
»Da bom povólno mél shivéti?«
»»Jas, rezhe ſtari k’ mlademi,
»»Vezh mitelnov ne vém, kak tri:
Zhi zhéſh, ſi snaſh od me nje vseti.««

»»To pervo zhé potrebno biti,
Ker sdravo pamet v’ glavi ma,
No tiſto k’ dobrem’ nuzat’ sna:
Popunoma ſe vſe vuzhíti,
Da, zhi ſe enkrat v’ ſtan podá,
V’ kater’ga Bog je njega sva[2],
Dushnoſti ſvoje sna ſtoríti.««

»»Pa nej’ sadoſti, ſamo snati,
Dushnoſti ſtana ſvojega:
To drugo je, da fliſ ſhe ma.
Ne ſmé na tergi vtragliv ſtati:
Bog njemi je dve roki dal,
Da s’ njimi dela, kaj on sna;
Je gerdo, zhí puſti mozh ſpati.««

»»To tretjo [no to je to prédno]:
Obojno mu bo k’ nízhemi,
Zhi v’ ſerzi andoht ne gorí:
Ne ſmé molíti bit’ poſlédno,
Ker moli, lehko ſe vuzhí;
Ker moli, k’ deli mozh dobí:
Je ne Bogá moliti vredno?««

  1. Je ſha: je ſhel.
  2. Je sva: je sval, je klizal.