Stroj (Tanja Nežmah Dolinšek)

Tolčejo kladiva, brnijo stroji,
nešteto pridnih, zgaranih, žuljavih rok
dela brez oddiha.
Ni jim mar hrupa,
slišijo ga še ponoči,
še sami so postali stroj,
ki ne pozna besed
"utrujen sem, ne morem".
Tolčejo kladiva, brnijo stroji,
sem in tja se vendarle sliši veseli smeh,
ki naznanja,
da se delovni čas bliža koncu.