Strune, milo se glasite,
Milo, pesmica, žaluj;
Srca bolečine skrite
Trdosrčni oznanuj:
Kàk bledi mi môje lice,
Kàk umira luč očí,
Kàk teko iz njih solzíce,
Ki ljubezen jih rodi;
Od željá kako zdihuje,
Po nji hrepeni srcé,
Kàk mu je vesêlje tuje,
Kàk od sreče nič ne vé;
Kàk s seboj me vedno vleče,
Koder hódi, njen obràz,
Kàk obličje nje cveteče
V srcu nosim vsaki čàs;
In kak ve, ki bi nje hvalo
Rade pele zanaprej,
Ak se ne usmili kmalo,
Mor’te vtihnit’ vekomej.
Té in take ve nosite
Tôžbe, strune, tjé do njé,
Ako mor’te, omečite
Neusmiljeno srcé.
