Svèt našim županíjam po Slovenskim, kako naj bi se po izgledu ptujih deželá nove postave zoper ogenj vstanovile
| Svèt našim županíjam po Slovenskim, kako naj bi se po izgledu ptujih deželá nove postave zoper ogenj vstanovile anonimno |
Objavljeno pod okrajšavo B–k.
| |||||||||||||
Nove županijske postave naložijo županam tudi za varnost pohištev skerbeti, de se obvarjejo nesreče in škode ognja. Pa kako se imajo v ti reči ravnati, kakšnih opravil se poprijeti in kakšno dolžnost ima vsak sosesčan pri ognju prevzeti, od tega je še ljudém malo znano. V časopisih se scer pogosto opominja, de naj se hišniki v bratovšino s. Florjana zapišejo, – pa to še ni zadosti, se vse škode varovati. Mi moramo še drugod pomoči iskati, kako naj se o nesrečni uri pri pogorih pomaga, – in tó je namen našiga poduka. –
Naše županíje (še mestne ne) nimajo taciga premoženja, de bi lastne ljudí plačevale, kteri bi pri ognju druge sosesčane namestovali in ogenj krotili in gasili, kakor jih ima na priliko mesto Terst pod iménam pompieri. Mi se moramo sami z zedinjeno močjó dela lotiti in se nesreče varovati.
Mi nismo protivniki takih naprav, kakor je bratovšina s. Florjana, marveč iz celiga serca vošimo, de bi se zavarovanje pri takih napravah z ojstro postavo v celi deželi zapovedalo, kakor je v več nemških deželah navada, kjer se to plačevanje z gruntnim in hišnim davkam pri gospóski zgodí in se nasproti tudi s silo izterja. Ta sila je res ojstra in sitna, ali je tako koristna in s tako dobrimi nasledki sklenjena, de se drugač tudi izpeljati ne da, scer bi se tako godilo, kakor v naših deželah, kjer je po vaséh nekaj gospodarjev zavarovanih, nekaj pa ne; – če se pri nas nesreča prigodi de gorí, mislijo nekteri zavarovani, de jim ni nič druziga storiti, kakor roké križem deržati in zijale prodajati, dokler ni njih in njih soseda pohištvo grozno pogoriše. To je resnica. Mi smo z lastnimi ušesi slišali, ko je nek zavarvanc govoril: „Kaj maram, če tudi bajta pogorí – saj sim zavarovan in jo bom še lepši sozidal?“ – Ali, prijatel! ti si slab gospodár, ne znaš rajtati – in si še slabši človek. Slab gospodár si, ker ne znaš prerajtati, de, če si še tako visoko pri kakšni bratovšini zavarovan, ona tebi le toliko škode poverne, kolikor si po primeri zavaroval. Ali imaš potem celo svojo škodo povernjeno? – Nikdar! – Če se tebi tedaj taka nesreča o malo létih večkrat prigodí, kakor je tega že več vasí v naši deželi priča, ali si boš na noge pomagal, ali pa obožal? Na to vprašanje ti bo dal pogorelc odgovor; in če si je tudi lepši bajto napravil, se je vender v dolge zakopal, iz kterih dostikrat celo svoje življenje priti ne more. – Slab človek si pa tudi, ker z merzlo kervjó stojíš in gledaš, ko tvojiga nezavarovaniga soseda celo premoženje v požaru konec vzame, in ne pomagaš ognja gasiti. Kolikokrat se zgodí, de cela vas po taki nemarnosti pogorí in vse prebivavce revne storí! Pri pervi hiši bi se bil ogenj lahko ukrotil – ali misel „saj sim zavarovan!“ je vse nesreče kriva. – Če bi taki ljudjé le bolj postave pogorelske družbe prebirali, v kterih razložno stojí, de naj se vsak pri ognju vsih pripomočkov posluži, kteri bi za ukrotenje ognja hasnili, in de vsak zavarovanec ojstrimu vradnimu preiskanju zapade, kteri to opustí. Čmu bi pa tudi te bratovšine skušale vse vzroke na dan spraviti, iz kterih se je ogenj pričel? – čmu bi tudi te bratovšine darove obljubovale in plačovale tistim, kteri se pri ognju serčno obnašajo, de ljudí, pohištvo in orodje ognja rešijo, čmu? – Ali je to le za njih lastni dobiček ali za pogorelca? – Za obá! Bratovšina ima potem manj poverniti – in pogorelc ima manj škode. Te bratovšine niso za to napravljene, de bi obogatele, ampak de bi svojim bratam v nesreči pomagale.
Pri prostih ljudéh ni samo vsih vzrokov iskati, zakaj de se na deželi pri ognju tako slabo ravná, ker se v mestih tudi malo boljših priprav najde, in le terdnejši zidovje nas veči nevarnosti in nesreče nekaj obvarje, na kar se pa vselej zanašati ni, ker imamo nad velikim mestam Hamburgam strašen izgled, kteriga prebivavci so se preveč na svojo stavbo in gasivne priprave zanašali, in se iz mirniga spanja grozovitno zbudili. Ogenj je strašna moč in zasmehuje dostikrat vso človeško pomoč; veliko huji je še nesreča, če je pri ognju več gledavcov in zijalov, kakor pa pomagavcov in gasivcov! In če je še tudi pridnih pomagavcov kaj, jim večidel praviga vodja manjka – vse leta kakor nôro okoli in nobeden ne vé, kaj ima storiti – vse je zmešano. In vzrok téh zmešnjav je sosebno iskati v pomanjkljivosti naših naprav in postav v zadevah ognja. Silno potreba je tedaj, de se tudi pri nas bodo take ali enake postave vpeljale, kakoršne so v več deželah po Nemčíi že davno vpeljane, če tudi nasprotnikov ne bo manjkalo, kterim se bodo take postave neprijetne in nevpeljavne zdele. Mi jih damo svojim bravcam sosebno pa županam za pokus, in kdor se bo njih koristnosti tako prepričal, kakor smo se mi prepričali, bo nam tudi naše misli, ktere smo v ti reči razodeli poterdil.
Postave nekterih nemških deželá, ktere poslovenjene bravcam „Novic“ podamo, sledijo v prihodnjim listu.
Postave v zadevah ognja na Nemškim.
1) Vsak gospodar v mestih kakor na kmetih mora svoje pohištvo pri kakošni bratovšini sv. Florjana zavarovati. Kdo se ti postavi zoperstavi, ga gospóska prisili, in še z 20 gold. kaznuje, kteri denarji v soseskino ognjo-gasivno denarnico pridejo; in župan ima pravíco in oblast zavarovanje na stroške nečimerniga gospodarja vradno poskerbeti. Spričba zavarovanja se mora v davkne bukvice zapisati, pobotni listi pa ostanejo v rokah zavarvanca, kterim je na prosto voljo dano, se visoko ali nisko zavarovati. – Znesek zavarovanja mora vsake kvatre z davkam vred odrajtan biti in ostanjki se s silo izterjajo. Soseskini in kantonski predstojniki so sredniki med bratovšino in zavarvancam; morajo tedaj dobro paziti, de se nobenimu kaka škoda ne zgodí, pa tudi nobenimu potúha ne dajè; oni so odgovorljivi v téh zadevah in so s svojim lastnim premoženjem vsiga porok. Oba se po primerljeji kaznujeta, ako se bratovšini ali zavarvancu krivíca zgodi in se clo od službe odstavita; oba se morata po postavah bratovšine ravnati.
2) Kakor je že vsak človek zavezan za svojo lastno in svoje lastnine varnost skerbeti, tako ima tudi vsak deržavljan in v deržavi prebivajoč ptujec sveto dolžnost, de lastníno in osebo svojiga bližnjiga z ognjem ne poškodva; kdor se zoper to pregreší, se po okoljšinah kakor zažigavec kaznuje; če kdo tedej kakšin ogenj na nepotrebnim kraju zapazi, ima dolžnost, to precej v soseski glasno naznaniti.
3) Vsaka srenja mora lastniga čuvaja imeti, kteri mora noč in dan dobro čuti, če ogenj v njegovi ali drugi srenji vstane, de precej z orodjem, ki je v srenji nalaš za to, znamnje da; to znamnje mora vsim srenjčanam dobro znano in tako biti, de vsak precej vé, ali je ogenj v lastni ali drugi srenji. Zvonikar se mora precej pri tem znamnju v stolp (turn) podati in po navadi plat zvona biti.
4) Precej po tem znamnju ima župan ali njegov namestnik dolžnost, če je ogenj v lastni srenji, de tekavnike na konjih odpošlje; če je pa v drugi srenji, vse po postavah storí, od kterih bo pozneje govorjenje.
5) De se pa vse v postavnim redu zgodí in pri nasreči potrebne pomoči ne manjka, je sledeče za neprenaredljivo postavo dano, in nihče se ne more temu odtegniti, scer zapade ojstri kazni:
a) vsak srenjčan možkiga spola, kader 16. léto dopolne, dobí od srenje 2 spléteni ali platnéni in znotraj dobro posmoljeni vedri, kteri ste poredama s številko zaznamovane, in zraven iména oseb v zato napravljene bukve v srenjski pisarnici zapisane; – kader se možki oženijo, dobí vsak še eno lopato in matiko, kar mora pa vse v enim létu v srenjsko denarnico plačano biti. Kar se med časam nad tem orodju poškodva, bo iz srenjske ognjo-gasivne denarnice popravljeno, in če kakšin lastnine tega orodja umerje, se to zaostanim odvzame in jim po vrednosti poplača;
b) vsaka srenja, ktera 1500 duš šteje, mora svojo lastno brizgljo imeti, tudi si mora vse potrebne čebre, vedre, mehe, gredala in greblja napraviti, de ob času potrebe tega orodja ne zmanjka. Srenje čez 3000 duš si morajo dvoje brizgelj in vse potrebno orodje, in tako za vsakih 2000 prebivavcov naprej več brizgelj napraviti. Srenje pod 1000 duš stopijo z drugo srenjo v družbo, in si napravijo potrebniga orodja, in ga tako shranijo, de ga vsaka ob času potrebe hitro rabiti zna.
c) vsaka hiša, ktera le eno nastropje (štùk) ima, mora pod streho zmeraj čeber z vodo napolnjen in 6 veder imeti; hiše z več nadstropji morajo vse po dvoje in še več imeti; v takih hišah pa, kjer se ognja nevarne rokodelstva počenjajo, je še postavno ukazano, de se tudi potrebno število gredal in grebejev napravi in svoje lastne ročne brizglje imajo. Komisija, ktera mora v vsakim kantonu za varstvo ognja postavljena biti, ima dolžnost, večkrat v létu pregledati, če je vse po postavnim redu preskerbljeno; vsak pregrešik se ojstro kaznuje, in nobena snema ni prípušena.
5) De se vsak sosesčan gasitve in rešitve vdeležiti mora, tirja že dolžnost vsaciga človeka sama na sebi; de se pa v takih okoljšinah zmešnjave ne zgodé, je sledeče za postavo dano, kteri se noben sosesčan ne sme brez imenitnih vzrokov odtegniti:
a) Vsi sosesčani možkiga spola se razdelé v 4 verste; v 1. versto pridejo osebe od 16. do 24. léta; v 2. od 24. do 36.; v 3. od 36. do 45., in v 4. od 45. léta naprej. Od teh verst se spet izberó: 1) zvonarji, kovači in ključarji (šlosarji), ki s svojimi podmojstri in učenci k brizgljam pristopiti morajo; 2) tesarji in zidarji, kteri z gredali, grebljeni in pri podiranju opraviti imajo; 3) dimnikarji, klemparji in pokrivarji z opeko (cegljem), kterim so strehe izročene. – b) Vsaka teh imenovanih čveterih verst si izvoli svojiga vodnika in zastavničerja (ki zastavo ali bandero nosi), kteri pa tudi na trombi znamje dajati mora; obá pa morata od srenjskiga predstojnika ali župana poterjena biti. Vsaka versta mora pri ognju svojimu vodniku podložna biti; vunder se zna vodnik odstaviti, če čezpolovičnica sosesčanov to tirja. – Perva in druga versta ima še nekaj oseb izvoliti, ktere so s žaklji previdene, de iz plemenečiga poslopja kakšno reč rešijo in na varen kraj odnesejo. Ti možje morajo pa celo zaupnost v soseski imeti.
6) Vsak sosesčan, kteri ima konje, je sledečim postavam podveržen, in le imenitni vzroki ga znajo ob ognju oprostiti: a) vsi posestniki konj srečkajo (lozajo) v soseskini hiši iz posode, v kteri so majhni listki poredama s številkami zaznamovani. Potegnjene številke se z imenam osebe v bukve zapišejo; kdor številko 1. izleče, mora pri pervi priložnosti svoje konje k brizglji pripreči; kdor potegne številko 2. vpreže k vozu, na kterim so potrebne reči za brizgljo. Če je več brizgelj v soseski, zadene vprega bližnjo številko in tako se verstijo do zadnje številke vsi. Če bi gospodar, kteriga versta zadene, svojih konj domá ne imel, zadene vprega sledečo številko; vender mora preskočena številka pri pervi priložnosti namest druge v versto stopiti. Župan mora na to dobro paziti, de prepíri ne vstanejo. b) Kader so brizglje z orodjem preskerbIjene, pride zdaj versta na druge takrat proste številke, ktere, če je ogenj v domači srenji, v druge srenje jahati in pomoči klicati morajo. Nar pervo se odpravi tekavnik h kantonski gosposki, in med jahanjem skoz druge vasí ali srenje mora povsod ogenj in kraj napovedovati; drugi tekavniki iz srenje, ki gorí, jahajo v druge bližnje srenje, v kterih se zastran hribov ali gojzdov ogenj viditi ne more, in se ravnajo, kakor bo pozneje rečeno. Srenje, v kterih se ogenj druge srenje vidi, ne smejo tekavnika čakati, temuč precej, ko ogenj zagledajo, plat zvoná biti, in v tem redu, kakor bo pozneje povedano, na pomoč hiteti.
7) Kader je ogenj v domači srenji vstal, se morajo vsi sosesčani po svoji starosti v rede uverstiti in pri svoji zastavi (banderu) zbirati; perva versta mora pri štirnah ali vodotokih vodo zajemati in tretji in četerti versti verče podajati, de od roke do roke do brizglje pridejo1, druga versta ima verče na pogoriše nositi, ali če je mogoče, v verste stopiti, ali pa vodó na bližnje hiše nositi, kakor je za potrebno spoznano. Vodnik vsake verste dobi od kantonskiga ali srenjskiga predstojnika svoje povelje, in po tem se morajo vse verste ravnati.
8) Kantonski predstojnik se mora pa precej, ko se mu ogenj napové, sam na pogoriše podati. V mestih mora lastna komisija za to postavljena biti, in njeni udje morajo pri ognju s rudečim trakam na klobuku zaznamovani biti. Če bi ta komisija ali srenjski predstojnik kaj napčniga veleval, ima dimnikarski mojster pravico, se zoperstaviti in poveljstvo prevzeti; vender se mora potem ta reč pri višji gosposki razjasniti.
9) Vlado brizgelj prevzame zvonár; kjer tega ni, starašina ali drugi mojster kovačev, tudi ključarski mojster; – vlak brizglje morajo njih podmojstri (kseli) ali takih rokodelcov prevzeti, ki imajo z ognjem opraviti; če je takih premalo, morajo vodniki perve in druge verste toliko oseb oddati, kolikor jih je potrebno. Zató morajo, kader brizglje v druge srenje na pomoč odrinejo, gor omenjene osebe precej pri znamnju ognja se na brizgljo in na orodni voz podati in hitro odriniti, de na pogorišu potrebnih rok manjkalo ne bo.
10) Kader tekavnik v kakšno srenjo prijaha, v kteri se ogenj iz druge srenje ne vidi, mora čuvaj in zvonikar precej navadno znamnje dati in tudi županu, ali če bi tega domá ne bilo, njegovimu namestniku ogenj in kraj napovedati. Precej pri pervim znamnju se ima perva versta starosti hitro s svojimi verči pri svoji zastavi zbrati; med tem se morajo tudi brizglje z orodjem odpraviti in kar je moč jahati in tudi perva versta gasivcov odriniti; če je ogenj čez pol ure delječ, morajo tisti gospodarji, ktere versta zadene, vozove napreči in gasivce na kraj pogoriša peljati, de brizglja brez potrebnih vodonosivcov ne ostane.
11) Če je ogenj tako silen, de bi se več močí za gašenje potrebovalo, mora župan to po tekavniku drugim soseskam naznaniti, in v teh mora zvonikar (mežnar) precej vsim sosesčanam dobro znano znamnje dati, de se po starosti druga versta pomagavcov hitro zbere in na pomoč hití. Tretjo versto zadene le nar veči sila; kjer je več brizgelj, tudi le ena sama odrine. Ako se je med tem ogenj s pomočjo domačih ukrotil, mora župan hitro drugim bližnjim srenjam naznaniti, de se pomočniki, ki so ravno na poti, spet domú vernejo.
12) Daljava od kodar imajo soseske na pomoč priti, ni ravno gotovo določena; le toliko je zapovedano, kader tekavnik pride, se mora perva versta in brizglja 3 ure dalječ na pot podati.
13) Namestnik se ne more k ognju poslati, ker vsak sosesčan, razun duhovnov, ima za se dolžnost, na svoje odkazano mesto hiteti. Ptuji prebivavci se morajo temu, kar je njihnim stanu primerjenim, podvreči, in so kaznim kakor sosesčanje podverženi.
14) Ker pa bratovšine sv. Florijana brizgljam in dimnikarjem, ki iz drugih sosesk nar pervi v kraj pogoriša pridejo, darila podelí: je ojstro zapovedano, de se imajo vozovi tam, kjer se več soseskinih cest v eno združijo, eden druzimu ogniti, de se pri jahanju nobena nesreča ne zgodí.
Nasprot delajoči se ojstro kaznujejo.
15) Če se prigodí, de v kakošnim gojzdu ogenj vstane, veljá to, kar je dosihmal rečeno bilo, le s tim razločkam, de se mora perva versta z lopato in matiko, druga versta pa z verčem in sekiro previditi, ker je znano, de se ogenj v gojzdih le tako ukroti, de se okoli gorečih drevès nekaj druzih poseka in prekopi naredé, de se ogenj ne more naprej razširjevati. Kader je gojzd goreti začel, če je tudi gojzd druge soseske, morete perva in druga versta odriniti.
16) Vodnik vsake verste ima svoj imenik, v kterim so imena oseb in številke njih verčev zaznamovane. On ima dolžnost, vsakiga, ki ni svoje dolžnosti storil, precej pri županu naznaniti; če ga niso imenitni vzroki zaderževali, mora 1 gold. 30 kr. kazni plačevati, ti denarji pridejo v ognjo-gasivno denarnico. To velja tudi od drugih oseb; ktere so pri brizgljah ali drugim orodju postavljene. Zastavničar z banderam mora vedno pri poglavarju ostati in daljnim udam svoje verste s trombo znamnja dajati, ali jih celo, če je potreba, k zastavi (banderu) zbrati, de tù nove povelja dobivajo.
17) Ker že v postavah bratovšine razločno stojí, de se tudi strehe celih hiš, kterih se še ogenj lotil ni, če je pa njih podiranje za ukrotenje ognja petrebno2, poderó, če komisija druziga pripomočka več nima, je vsim pričijočim verstam naloženo, se precej tega dela lotiti; tesarski in zidarski mojstri imajo v takih okoljšinah zapovedovati.
18) Te postave veljajo za mesta in kmete, le s tem razločkam, de v večih mestih se verste starosti po razdelku mesta razdelé, in vsak razdelk mesta ima svojiga poglavarja in zastavničarja. Na zastavah, ktere morajo rudeče barve biti, je ime srenje in razdelka s velikimi čerkami napisano.
To so poglavitni deli teh postav, ktere vsakiga sosesčana brez sneme zadevajo. Nekterih oddelkov teh postav bi se tudi mi na Slovenskim lahko poprijeli, sčasama morebiti vsih, če pomislimo, koliko pogorov se pri nas primeri in koliko siromaštva iz njih sledí. Mi zamoremo svoje bravce zagotoviti, de nismo v več létih v teh deželah, kjer so te postave vpeljane, ne desetinke toliko od pogorov slišali, kakor pri nas v enim létu, in vender se tam tudi večkrat pergodí, de se kakšna bajta zasmodí; ali s zedinjeno močjo svojimu bližnjimu pomagati, je drugač, kakor od dalječ stati in zijale prodajati. Res je scer tudi, de so te postave večkrat nadležne, ker pri znamnju ognja se morajo vsi drugi opravki zapustiti in sosesčan mora svojo deržavljansko dolžnost storiti; ali vsak ima zavest, de je svojimu bližnjimu pomagal in de se mu tudi tako zgoditi zna. Vsaka dobra reč, ktero po drugih narodih posnemati hočemo, potrebuje časa, prevdarka in poskušnje; poskusimo tedaj tudi od teh postav kaj, in prepričali se bomo, de so neizrečeno dobrotljive. B—k.
1) Kar smo s lastnimi očmí večkrat pri ognju na Nemškim zapazili, je, de so brizglje sèsalke nar bolj koristne, ker se njih mehi le v bližnjo štirno ali vodnjak napeljejo; kolikor vode se tedaj iz njih vun izvleče, toliko spet brizglja skoz mehe v-se vleče, de ji nikoli vode ne zmanjka, razun če bi štirna že prazna bila. Po 50 sežnjev delječ se lahko mehi do vode peljejo in ni druziga potreba kakor de nektere osebe te mehe na koléh v rokah kviško deržé. Njih cena ni ravno silno visoka in veči srenje si jo lahko napravijo. Pis.
2) Bratovšina poverne tudi posestniku v takih zadevah celo škodo, ker se po tem večkrat veliko drugih hiš obvarje in ohrani. Pis.