Svarjenje.
← Od Roſhlina in Verjankota. | ˛Svarjenje. Krajnska čbelica, 1 |
Krajſhi peſmize. → |
|
˛Stojí, ſtojí tam lipiza,
Pod lipo hladna ſenzhiza,
Pod lipo misa kamnata,
Na ſhtiri vogle resana.
˛Stolóv dvanajſt okrog ſtojí,
Na njih ſedé fantje mladí.
Vſak ima ſvojo kupizo,
Vſak ima svojo ljubizo,
Naliva vinze ſi ſladkó,
Veſelo ga popiva s' njó.
˛She perleti kje tizhiza,
Predrobna tiza ſhinkovka,
Uſede ſe na lipizo,
Zapoje takó peſmizo:
»Devizhize! norizhize,
Zhe fantam vſe verjamete!
Svezhér obeta perſtan slat,
Svezhér obeta beli grad;
Al' sjutrej zherne kajshe ni.
Lashniki, joj, ſte, fantje vi!«
»O, tiho! tiho! tizhiza,
Predrobna tiza ſhinkovka;
Fantízhi bomo vjeli te,
Pop'lili tebi perje vſe.«
Zhe perje mi populite,
Shivlenja mi ne vsamete,
Mi perjizhe ſpet sraſlo bo;
V' seleno poletim goró
In tamkej bom prepevala,
Bom v' selen travnik gledala:
Sibale bote ſinzhike,
Neporozhene matere!
Dojile bote ſin'ke ve,
Tozhile pregrenke ſolsé
Po d'viſhtvu, ki ga vezh ne bo,
Zhe vam ga fantje odvsamő.
Verjeti druj'ga jim nikar,
Ko: Bog pomagaj, Bog obvar'!