Svatba v Logéh
← Napoleonov večer | Svatba v Logeh Balade in romance Anton Aškerc |
Vinska bajka → |
|
Za mizoj sedíjo svatje
In godci sedé za pečjój;
Hej, to je vesela gostija
V Logéh pri županu nocój!
Veselo gódejo gódci,
Nevesti srcé se topí,
Ne upa se v ženina zréti,
Stidljívo poveša očí.
Na desni, glej, pri starešini
Celó gospod župnik so tam;
Saj v Kani počastil bil svatbo
Nekdaj še Vzvelíčar je sam!
Soródniki, bližnji in daljni,
Prispéli so sréče želét,
Nevesti in ženinu sreče
Za tá in za óni svet.
In kteri utégnili niso
Čestítat priti samí,
Darove pošiljajo svoje —
Oj, dražestnih, lepih rečíj!
Umétalno vezanih kitic
In vencev že poln je vsak kot,
Kolačev s trakóvi ovítih
Ne mara, da bode jih stót.
Ne bó li že konec daróvom
Od vsékod za svatbo nocój? —
Še vaški je mlinar prinesel
Za ženina darek s sebój!
To stari je mlinar Mohorko!
Saj znan vam je málin njegóv
V dolini ob bistrem potoku,
V zatišji vrb, jelšjih vrhóv.
V dolini ob šumnem potoku
Kolesa se vedno vrté,
A mleti pomaga Mohorku
Rejenka, prelepo deklé.
"Káj, sósed, pa tí si prinêsel?" —
Sred izbe z darilom stojí,
V naróčaji jerbašček nežen
Pred svati nerodno drží.
Na desnem in levem ušesi
Gluh mlinar je stari močnó,
Na ves glas poklanja svoj darek,
Na ves glas zavpije takó:
"l, tó-le je dala, naj nesem!
Dar vsprejme tá ženin naj sam,
A vpričo neveste in svatov
Naj jerbašček njemu oddám.
"In kak je lepó ga zavila —
O, Júlika naša to zná! —
Predavši ga meni je rekla,
Naj prí vas ostane dar tá!
"Njiv, travnikov, hosto, vinógrad
In hišico belo dobíš...
Lehkó se nevestice svoje,
Moj sósed, nocój veselíš!
"Bogati pač ví ste, bogati,
A mi smo beraški ljudjé...
Pred ženina dar svoj postavi,
Obrne se mlinar in gré.
Pogledajo v jerbašček svatje —:
Živ angelj kot dar v njem leží!
Podoben je ženinu jako...
Zató se takó mu smejí! —
Se gódci smijó za pečjój se,
Smejíjo se gosli in bás —
Nevesti kraj ženina lépi
Od stida rudí se obraz.