Poslušej poštena nevesta
Vesevo te cavmaršči hvas!
Te cavmar[1] se pele po ceste,
No ima do tebe obvast.
Ti vzemi svovú od mene
In in očeta tvojhá,
Od bratov, od sester, od mame
Noj od stanu ledečnaha.
Ti bodeš te krancel zhubiva
Stopiva v te zakonšči stan;
Te stan se ja kne zamečuje
Je velko od Bohà štiman.
Ti bodeš v tam stami živeva
Noter do hroba tvojhà;
Boš hijeka hajeka peva,
Ki boš zibava sinka tvojhà.
Najprej sedej prosi starejše,
Potlé pa te druje ljudi,
Kar si je razžaliva poprej že,
Je prosi, da li odpustó.
Vsi umšamo srečo nevesti,
Vse lete, vse ure srečné.
Te cavmar se pele po ceste
Ja z velčim veseljam po té.