| Viri:
|
Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak-Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 40.
|
Dovoljenje: 
|
To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
|
Stopnja obdelave: 
|
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
|
| Izvozi v formatu:
|
 epub  mobi  pdf  rtf  txt
|
|
Slovenci kremeniti, stopimo v korak,
da osvobodimo svoj domači prag!
Čez gore, polja, po celem svet' doni:
»Slovenija, svobodna in srečna bodeš ti!«
Starci belobradi, stopite v vrste,
pokažite mladini, kako naj se bore!
Čez gore, polja, po celem svet' doni:
»Slovenija, svobodna in srečna bodeš ti!«
V mladinci naši, zavedajte se vsi:
za svobodo zlato vsak naj se bori!
Čez gore, polja, po celem svet' doni:
»Slovenija, svobodna in srečna bodeš ti!«
A ve žene naše, ne točite solza,
pomagajte vsem borcem do novega sveta!
Čez gore, polja, po celem svet' doni:
»Slovenija, svobodna in srečna bodeš ti!«
Svoboda je zlata, svoboda je vse,
zanjo se borimo, zanjo naj vsak umre!
Čez gore, polja, po celem svet' doni:
»Slovenija, svobodna in srečna bodeš ti!«
»Že med vstajo Bolgarov proti turškemu gospostvu l. 1877 je na osnovi te koračnice nastalo več pesmi, med ilindensko vstajo l. 1903 pa tudi preprosta makedonska pesem Site Makedonci na noze sme pak z refrenom Ej gori, polja, po celi svet ori. Ta je bila tudi jedro za vrsto partizanskih pesmi po vsej Jugoslaviji. Slovenska varianta je nastala od januarja do marca 1941 v taborišču Međurečje pri Ivanjici v Srbiji, kjer so bili zaprti prisilno mobilizirani politično osumljeni Jugoslovani. Pobudo za slovenski prevod je dal Friderik Gerl, vodja slovenskega pevskega zbora. Pri nastanku je sodelovalo več slovenskih kulturnih delavcev in književnikov, med njimi M. Klopčič, C. Kosmač idr. Za zbor je pesem priredil P. Šivic. Besedilo, kot ga poznamo danes, se nekoliko razlikuje od prve znane partizanske objave v Partizanskih pesmih 1943, str. 14 in od drugih medvojnih objav, od koder je tudi pričujoča varianta.« (Paternu 1987: 40)
