Ta deseta pesem, od nebeškega paradiža
Ta deseta pesem, od nebeškega paradiža Primož Lavrenčič |
|
Vižo najdeš na platelcu 24.
1
Moj človek, če priti želiš
v ta nebeški paradiž,
glej, de pravo pokuro striš
inu brumnu vselej živiš.
Brumnu pak ti vselej živiš,
če vse križe volnu trpiš.
2
De Jezus je šev spet v nebu,
na križu je poprej trpu,
nas vuču trpeti volnu,
de pridemo za nim v nebu.
Kdur na svejtu trpi volnu,
tamkej se veseli večnu.
3
Ni bolezen, bolečina,
ni žalost, mrez, vročina,
ampak brez konca nu kraja
tamkej bo veselja toja.
Tamkej ta sladkust nebeška
napovni srca človeška.
4
Ni bulšiga nč zmisliti,
ni lepšiga nč viditi,
ni lubšiga nč dišati,
ni svetšiga nč šlišati,
ni slajšiga nč vživati,
koker v nebi prebivati.
5
Kar na zemlji je dobriga,
k nebesam se ne prgliha,
kdur v nebesih vže prebiva,
ta dobrute večne vživa,
če več pokuša, več želi
inu počiva brez skrbi.
6
Kir tam se vesele vse tri
te človeške duše moči.
Ja tudi se vesele vsi
tiga telesa počutki:
nus, ušesa inu roke,
oči, usta inu noge.
7
Dokler tedej je tu nebu
taku veliku plačilu,
zbudi se človešku telu,
za nebesa trpi volnu.
Gospud Bogu služi zvestu
inu ga lubi pogostu.
8
De vaše bo svetu nebu,
trpite vse križe volnu,
zdej vse grehe zavrzite,
nu zapovdi prov držite.
Vaše bližne zdej častite
inu s srcam jih lubite.
9
Zdej delejte dobre dela
večniga živlejna vredna.
Velikega misjonarja
svetga Franciska Ksaverja
inu Marijo prosite,
nu z zavupejnem recite:
10
O svet Frncisk Ksaverjus,
naš velik misjonarjus,
nu ti Marija Divica,
bodi naša pomočnica!
Prosta zdej Boga za nas,
nu kader pojde duša iz nas.