Tak, kakor hrepeni oko čolnarja

Vrh solnca sije solncev cela čreda. Tak, kakor hrepeni oko čolnarja.
Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.
Dr. Prešérin.
Dve sestri videle so zmoti vdane.
Izdano: Prešérnove poezije, 1902
Viri: Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Tak, kakor hrepeni oko čolnarja
zagledat’ vaj’ni zvezdi, Dioskuri,
kadár razgraja piš ob hudi uri,
ko se tepo valovi, grom udarja.

Zakaj, ak vaj’nih zvezd zasije zarja,
vetrovom Eol koj zaklene duri;
po morji, po razjasnjenem azuri
kraljuje mir, potihne šum viharja.

Tak, draga deklica, zvezd tvojih čakam,
tako in bolj še čakam hrepeneče
oči zagledat’ tvojih svetle žarke.

Zakaj, ak tí reko bežat’ oblakam,
ak še tako vihari jeza sreče,
nebo se koj zvedrí krog moje barke.