Posnemanje rži Tatovi in tatvine
Narodno blago koroških Slovencev
Vinko Möderndorfer
Vmaševanje
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Tatovi uporabljajo vse mogoče zvijače, da morejo kaj izmakniti. Da jih ne zasačijo, poznajo mnogo stvari, ki jih s pridom uporabljajo. V prejšnjih časih je nosil skoraj vsak tat pri sebi otroško roko. Več takih tatov, ki so umorili nosečo žensko samo zato, da so dobili rokico še nerojenega otroka, je bilo obsojenih na smrt, veliko pa jih niso našli, ker so bili v starih časih biriči taki, da so bolj pazili na to, da je šel vsak k vojakom in plačal davek, odnosno desetino, kakor da bi tatove lovili. Tatovom so otroške roke naznanjale, ali je varno vdreti v hišo in če ne preži morda kje nevarnost. Nataknili so na vsak prst svečko in če so vse svečke gorele, je bilo to znamenje, da v hiši in okolici vse spi. (30) Da so tatovi lažje odprli težke železne zapahe, so zavezali zeleno žabico v cunjo, jo obesili na suh kraj in jo pustili tam tako dolgo, da se je popolnoma posušila. Iz žabice so potem izluščili dve prsni kosti, ki imata podobo križa. Tak koščen križ ima moč, da odpre vse, tudi najmočnejše železne zapahe, če ga pritisneš nanje. (8) Drugo sredstvo je koren črne vrane. Kdor ga ima, prav tako lahko odpre vse železne zapahe in naj imajo ključavnic kolikor hočejo, celo tako moč ima, da odtrga konju takoj podkev s kopita, če stopi nanj. V starih časih je s takim korenom v Mežici neki mazač drl zobe. Črni koren se dobi takole: Poiskati je treba duplino, v kateri gnezdi črna vrana, in ji s klinom zadelati vhod. Treba je to napraviti tedaj, kadar ima vrana mlade ali pa ima vsaj že jajca v gnezdu. Ker vrana ne more v gnezdo, precej dolgo praska in kljuva v klin, končno pa odleti iskat koren, ki ima moč, da vse odpre. Ž njim butne samo enkrat in klin odleti, vrana pogleda, kam pade, in pri tem vidi pod drevesom – kamor je poprej treba položiti rdečo ruto ali sploh kako živordečo krpo – nekaj rdečega in misli, da je ogenj, ter spusti koren na krpo, da bi ga ogenj požrl. (13) Štiriperesna deteljica je tudi talisman zoper tatove. Kdor ima tako deteljico pri sebi, tega ne more okrasti ali ogoljufati noben tat in naj bi bil še tako premeten. Paziti pa mora kdor hoče tako deteljico utrgati. Do nje sme priti samo po kolenih, utrgati jo pa mora z zobmi. Drugače bi napravil veliko pregreho in bi imel radi tega neprilike. Znano je tudi, da so se znali tatovi, ki so imeli nevidno kost ali pa kamenček, napraviti nevidne in so bili zelo škodljivi, ker so lahko kradli tik pred nosom, pa jih nisi videl. Mnogi so pa kradli samo stvari, s katerimi so mogli delati čarovnije. (29) Tako so ukradli za tri naročja živinske krme, ali pepel, umivalnico in drugo, kar so vse rabili za čarovnije, ki so bile zelo škodljive, njim pa so seveda koristile. Stara Kajžarica v Mežici je ukradla vsako leto sosedu Jakopiču pest fižola, ker je verovala, da bo potem njen fižol večji in debelejši nego Jakopičev. Tako so pripovedovali včasih. Ker torej v prejšnji časih ni bilo lahko mogoče, da bi tatove izsledili in jim vzeli, kar so ukradli, ker so bili biriči za nič in pa ker so znali tatovi čarati, so si morali ljudje pomagati na drug način. Romali so k Sv. Uršuli, se tam umivali z roso in molili:

(31) »Ljuba sv. Uršula, da bi le prišel tisti tat

       meni je bila torba ukradena,		in prinesel torbo zad!«
       Drugi zopet, ki so mislili, da se svetniki ne morejo ukvarjati s takimi stvarmi, so si pomagali drugače. (2) Dobili so si z najnovejšega groba pest prsti in jo zavili v ruto. Preden so šli zvečer spat, so si tak zavoj vtaknili pod zglavje. Zjutraj jih je potem zbudil tat in sam vrnil, kar je ukradel. Drugi zopet niso povedali, da bi jim bilo kaj ukradenega, ampak so šli po večernem zvonjenju v cerkev in vrgli v večno luč kovinast novec. Tata je potem tako peklo, da je takoj sam prinesel nazaj, kar je ukradel.