Telica ali volk?

← kako so Črešnjevčani jazbeca lovili...

Bili so trije velikani... Telica ali volk? Lojze Zupanc

Kako je Draščan svinjo kupoval... →

Spisano:	Maja Jerančič Čuden, PolonaPolona Zrimšek
Izdano:	9763487
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V Radovici se je to zgodilo! Če je resnica ali laž, res ne vem. — Pravili so mi to pripovedko Drašičani. Metliška gospoda pa ve, da so si Drašičani in Radovčani zaradi tega laseh ...

Dolgo, dolgo je že od tega, kar so imeli Radovčani svojega župana. In je bil ta župan silno pameten in učen. Lepo telico, si je kupil oče župan na metliškem semnju. Videli so Radovčani njega in telico, kako sta utrujena od dolge poti motoglavila skozi vas, pa so z odprtimi ostmi kimali:

»A-hm, lepo telico so si kupili čačko župan.«

Pa je oče župan telico preslabo, privezal ka-li, da se je, močna in lepa, kakor je bila, ponoči oprostila rožljajoče ve­rige in prešla v pašo.

Pa so imeli Radovčani ne samo pametnega župana, ampak tudi brihtnega krojačka. Pozno v noč se je vračal krojaček iz Drašič proti domu. Drašičani so vinski in krojaček se je pri njih opil. Gre krojaček mimo, županovega pašnika in — groza grozanska — na pašniku se je pasla pošast. Tako je videl krojaček, kar mu pa ne smemo za­meriti, ko se je izkazalo, da je napak videl, če pomislim,da je bil v Drašičah in anti tudi v zidanici! — — —

Brž teče krojaček župana budit. Priteče pred županov hišo in kriči: »Župan, župan, vstanite, volk je v vasi!«

Zupan skoči v hlače in zbudi vse možake v vasi. S koli, vilami in puškami so šli nad volka. Hoj, bila je hajka, da v Radovici še nikoli take! Vsevprek je pokalo in posrečilo se jim je, da so »pošast« ustrelili. Ker pa drug drugemu niso verjeli, da bi bil volk že povsem ubit, so sklenili, da ga pojdejo iskat zjutraj, ko bode dan.

Domov grede bi so kmalu stepli; strnili so se v gruče po dva in dva in kričali: »Jaz sem ga ustrelil, ti ga nisi!«

Jutro. Oče župan vstane in gre v hlev pokladat živini. Prestraši se, ko zapazi, da telice ni v hlevu. Na vsa usta prične kričati. Možje, še vsi krmežljavi od kratkega spanca, pritečejo pogledat, kaj se je zopet primerilo očetu županu. Z jokavim glasom jim naznani župan strašna nesrečo in še veli: »Najlepša telica v vasi je, ukradena!«

In zopet se stisnejo možje v krdelo in gredo iskat tatu. Niso še prestopili, ko pravi krojaček: »Možje, volka smo ustrelili ponoči. Le volk je ukral telico in nihče drugi. Pa prav blizu njega bi jo znali najti —raztrgano ...«

So rekli možje: »Ta je pametna in prava!« in zadovoljno potrepljali krojačka po ramenu.

Potem so šli. Pridejo do pašnika in zagledajo iztegnjeno telico sredi njega. »Aha!« so zarjuli in stekli tja.

Ko pa so videli v teliva polno lukenj, so jih še potipali potem so se spogledali.