Teržič (sedanji čas)
Teržič (sedajni čas) Peter Hitzinger |
Objavljeno pod začetnicama P. H.
|
Letá zgol obertnosti vdani terg stojí poldrugo uro od Ljubelja med hribmi, ki vid na vse straní zapirajo; dva potóka, Mošenik in Bistrica, sta mu kakor dve žili življenja. Imá tri cerkvé, en grad; šteje 180 večidel trdno zidanih hiš, in več ko 2000 stanovavcov. Kar obertnost in rokodelstva vtiče, so tamkej tri velike kovačnice (fužine), dvé za jeklo, ena za železo; ena pilarica (Feilhammer); ena kovačníca za železo vleči (Zain- und Streckhammer), osem kosaric, to je kovačnic za kosé, serpe, sekíre, lopate i. t. d.; ena žebljarica in tri konjske kovačnice; plavž v letu 1816 postavljen, pa je zavoljo pomanjkanja dòbre rude v bližavi opušèn. Druziga rokodelstva je deset usnjarjev, ki tudi večidel težko usnje za podplate in lepe tanjke kožice čèrne in drugih barv (Pfund- und Corduanleder) strojijo, in tri malne za ježice, in veliko stóp za čreslo, in posebnih poslopij za izdelovanje usnja imajo, in vsak po več delavcov imá; dalje dva irharja (Weissgärber), trije farbarji za platno in kotone, desét nogovičarjev, trije klobučarji, in čevljarjev krog trideset, štirji mizarji, dva ključavničarja; malni za žito so trije.
Kar je tukej mnogiga blaga storjeniga, ni samo za domačo deželo, ampak gre tudi v druge kraje. Takó gre železno blago na Hrovaško in čez Terst na Laško, Greško in v Jutrovo (Levante); usnje tudi na Terst; nogovice pošiljajo na Štajersko in v Terst, čevlje na Koroško, Tirolsko in v Terst; plavo farbani kotoni so zadosti za vso domačo deželo, in gredó tudi vùnkej. Vse to vkupej vzeto kaže, de je Teržič memo vsih krajev krajnske dežele pèrvi, kar obertnost in rokodelstvo zadéne.
P. H.