Tičnik

Tičnik Kratkočasna spovoigra v enem dejanji

Prevajalec:	Mihael Lendovšek
Izdano:	Slovenska Talija, 1869
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Osobe:

• Gospod Poljanec.

• Ljuboslava, njegova varovanka.

• Zorinka, njena hišna.

• Blaž Zelenkovič.

• Ključar in njegovi pomagači.

(Igrališče: Soba v Poljančevej hiši. Na stranskih vratih vise tri velike ključavnice.)

PRVI PRIZOR.

Ljuboslava (sama, sloni tužno pri oknu).

Kaj ptici je, da žalostna
V grmovji žvrgoleva;
Zakaj več pesmi kakor prej
Veselih ne prepeva?
Zakaj po nebu zvezdice
Tak’ žalostno brlijo.
In več tako, kakor poprej
Veselo ne bliščijo
Saj ptica speva v eno mir,
Ko nekdaj je, veselo,
Nebo od zvezdic še blišči,
Ko nekdaj je bliščelo;
Vse tako je, kakor poprej,
Bliščeče i veselo:
Le ti srce, si mi zbolelo!

DRUGI PRIZOR.

Poljanec. Prejšnja.

Poljanec (ki je vstopil pri poslednjem stavku, izrazuje veselje o besedah, ktere sliši; po petju). Preljubo dete! ne žaluj tako! Bliža se že konec tvojega trpljenja, tvojih bolečin! kmalu, kmalu bode ozdravelo bolno tvoje srce. Le malo še potrpi — skoro bodeš moja in jaz tvoj; vse je že pripravljeno. Zdaj pa pojdi zopet nazaj v svojo sobico!

Ljuboslava. Za božjo voljo! Ysaj ste me komaj še le izpustili!

Poljanec. Ljubka, skoraj pol ure si že tukaj! Moram iti od doma po nekem opravku — sprevidiš, da te ne morem pustiti tukaj — kajti ljudje so dendenašnji strašno hudobni; lehko bi se ti primerila kaka nesreča. Da ne bodem v skrbeh zavolj tebe, najdraže blago moje na svetu! — pojdi noter!

Ljuboslava (odide). Poljanec (obeša in zakleplje ključavnice). Kaj vse prebije človek, ki ima tako-le varovanko! (Se oddahne.) Hvala Bogu, da se skoraj iznebim te pokore in tega večnega strahu! Srček, da si le enkrat moja, potem te mi ne vzame živa duša! Zdaj le brž pogledat, kaj da je z naročenim tičnikom, ali je vse v redu — pa hitro zopet domu, da ne bode brez varuha čarobna moja rožica! (Odide.)

TRETJI PRIZOR.

Zelenkovič (se prikrade).

Ljubezen lomi ključe, vrata,
Verige trga ti ko nit,
Okovja, kamnja jej moč poznata,
Vse zamore prelomit’.
Peklenska stavljajte plamena
Pred ljubične duri;
Mladene čez morje, žrela ognjena
Do nje si pot stori.