Ti, Gospod
Ti, Gospod Jože Šerjak |
|
Ti, Gospod, hodiš čez našo zemljo!
Tvoj križ nam je legel težko na ramena.
Zdaj romamo s Tabo,
od vasi do vasi,
in križ nas teži, teži...
In vsak dom, požgan, je nova bolest,
in vsak brat, izgnan v tujino brez cest,
in vsak grob, še sveže skopan,
je nova postaja naše in Tvoje poti.
In naše in Tvoje noge - stopajo v kri.
A na obzorju še vzhaja grozeča zarja
in naša zemlja je v njej kot Kalvarija.
Senca Tvojega križa čeznjo je pala,
in narod - na njej razpet - trpi...
Kdaj nagnil bo glavo - ne v smrt - v življenje;
kdaj dahnil boš čezenj: "Dopolnjeno je?"
Kdaj bo na nebu velikonočna zarja vstala?