To ni ime
← Contempsit caros | To ni ime Romanje za Maruško Tomaž Šalamun |
Humor ni za izvoljene → |
|
ko si prebrodil reko je padel mrak
v rokah je čisto, ne upam si gledati navzgor
ne upam si gledati v vodo, smrt gori
ognji so temni, zrak je zelen prah
včasih utrgam vrtnico, pade na tvojo sliko
smeješ se, vsedem se na polom
slišim vesla, slišim hudobne ljudi
ko bi lahko rasel, ko bi se vrtelo
ko bi žarelo dan in noč, noč in dan
ko bi padel dež, ko bi bila luč strašna
ko bi pogledal, se dotaknil in kričal
ko bi se zemlja odpirala, ko bi bil zrak svež
ko bi lahko čutil tvojo kožo, tvoje zobe, tvoj pas
ko bi bil tvoj, ko bi te spet lahko držal in božal
ti pripovedoval pravljice, dihal kot si ti
bog, da bi govoril, dihal, se smejal kot tvoja senca