Tolažba (Krajnska čbelica)
← Zapeljana. | Tolážba. Zbirka Krajnska čbelica (1848). |
Narodne pésmi. → |
|
O, nikar, nikar jokatí,
Po vesêlju žalovati;
Kratko tukej vse terpí!
Vse vesêlje kmalo míne,
Vsaka sréča hitro zgíne —
Stanovítniga nič ní!
Če zamore kaj na svéti
Nas z vesêljem oživéti,
V moči je ljubezni to —
Al prekratke so te léta,
Kjer nam ôna vence spléta,
In le naglo se ospó!
Tukej, kjer minljivost zvíra,
V migljeju vesêlje vmíru,
Je ljubezen vgasnila —
Mi ne bomo solz točíli,
Dokler zdravi vkùp hodíli —
Saj tolažbe to ne da!
Kar grenak nam svét oslaja,
Dékle od lepôte raja —
Oh, je enkrat moje blo!
Z njo vsa radost je zbežala,
Serčna rana le ostála,
K' me do grôba pekla bo!