Evangelij po Tomažu

Evangelij po Tomažu sveti Tomaž

Apokrifni gnostični evangelij iz 2. stoletja, ki je del Knjižnice Nadž Hamadi. Avtorstvo evangelija je pripisano apostolu Tomažu, pri čemer je pripis sporen, kot velja tudi sicer za vsa apokrifna dela. Evangelij je sestavljen iz 114 izrekov (grško logion), od katerih si jih je nekaj med seboj zelo podobnih: 48 in 106, 55 in 101, 87 in 112 ter 94 in 112. Izrek 56 je celo podvojen v Izreku 80, tako da lahko pravzaprav govorimo o 113-ih izrekih oziroma o 112-ih, če predpostavljamo, da je prvi izrek možno interpretirati kar kot del Predgovora, s čimer smo poskusili v našem prevodu.

Prevod:

• Prevajalec: Andrej Cizl, julij–oktober 2020
• Prevod je narejen po angleških prevodih:

• Gospel of Thomas Commentary (Blatz, Layton, Doresse, Attridge),
• The "Scholars' Translation" of the Gospel of Thomas (Stephen Patterson, Marvin Meyer)

• Prevod je narejen ob upoštevanju oksirinhovih fragmentov, kjer so ohranjeni: Predgovor ter izreki 1–6, 26–33 in 36–39.
• Kjer so izreki identični ali vsaj sorodni odlomkom iz kanoničnih evangelijev, so jim dodani tamkajšnji naslovi odlomkov in povezave na njih. Pri tem je uporabljen Slovenski standardni prevod Svetega pisma. Takih izrekov je 51 od 114, kar predstavlja 45 %.
• Prevod se trudi zasledovati načela tako imenovanega dinamičnega prevajanja, ki ima za namen ohraniti smisel besedila, ne besedilo kot formo. Njegovo maksimo morda najbolje ubesedi sveti Pavel, ko pravi: »Črka ubija, Duh pa oživlja« (2 Kor 3,6). Za rezultat naj bi bil prevod v sodobni slovenščini, kakršna je v splošni uporabi dandanes, ob dodatnem upoštevanju, da v grškem oziroma koptskem izvirniku niti ne gre toliko za knjižni, ampak za pogovorni, to je vsakdanje sporazumevalni jezik (grško koinè diálektos).

Evangelija po Tomažu ne gre zamenjati z Evangelijem otroštva po Tomažu, ki je različno delo.

Dovoljenje:	Ta datoteka je objavljena pod Creative Commons Vsesplošna posvetitev v javno domeno CC0 1.0 (CC0).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Predgovor. Te besede je Jezus, ko je še živel na tem svetu, govoril na samem, zapisal pa jih je Juda Tomaž (Dvojček), (1.) rekel pa je: »Kdor bo odkril njihov pomen, ne bo doživel smrti.«

Primerjaj Jn 8,52; Jn 11,25-26; in izreka 62 in 93.
Juda Tomaž (Dvojček): beseda Tomaž v aramejščini pomeni dvojček, tako da gre najverjetneje za vzdevek apostola, katerega pravo ime je bilo Juda. V kanoničnih evangelijih ime Juda sicer ni povezano z apostolom Tomažem. Če je v resnici Tomaževo pravo ime bilo Juda, je bil potemtakem eden izmed treh apostolov s tem imenom, poleg Jude Tadeja in Jude Iškarijota. V tukajšnjem predgovoru je vzdevek Tomaž naveden še v dobesednem grškem prevodu Didymos, ki smo ga tu postavili v oklepaj.
Rekel pa je: dobesedno in je rekel. Če je poved postavljena samostojno kot Izrek 1, je kot avtor nedvomno mišljen Jezus, sicer pa je lahko mišljen tudi Tomaž kot pisatelj.

2. Prosíte, iščite, trkajte (Mt 7,7-11; Lk 11,9-13)
Jezus je rekel: »Kdor išče, naj ne neha iskati, dokler ne najde. Ko bo našel, bo vznemirjen, ko pa bo vznemirjen, bo osupnjen, da mu je vse postalo podrejeno. In ko mu bo vse podrejeno, bo počival.«

Primerjaj »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

3. Če vam vaši voditelji rečejo: »Glejte, Nebesa so na nebu,« potem bodo ptice tam pred vami. Ali če vam rečejo: »V morju so,« bodo ribe tam pred vami. Nebesa so v vas in zunaj vas. Če boste poznali sami sebe, boste vedeli in razumeli, da ste otroci Boga. Če pa samih sebe ne boste poznali, boste še naprej revni, oziroma vi boste ena sama revščina.

Primerjaj Mt 24,23 in Mr 13,21.
Boga: izvirno živega Očeta. Izraz živi Oče ali živi Bog se je uporabljal v pomenu, da gre za enega samega pravega, edinega resnično živečega Boga Očeta, v primerjavi s poganskimi bogovi, ki v resnici ne obstajajo in so zato mrtvi (princip monoteizma). Primerjaj Božji naziv Resnični v 1 Jn 5,20 ter izreke 37, 50, 59 in 111.

4. Jezus je rekel: »Človek, ki je že v letih, ne bo okleval vprašati sedem dni starega dojenčka o pomenu življenja, in ta človek bo živel. Mnogi, ki so prvi, bodo zadnji, in mnogo zadnjih bo prvih, in tako bodo naposled vsi izenačeni.«

5. Prepoznaj, kar imaš pred očmi, in karkoli je pred tabo skrito, se ti bo razkrilo, saj ni nič tako skrito, da se ne bi enkrat našlo, in nič tako zakopano, da ne bi enkrat prišlo na plano.

Primerjaj Mr 4,22 in Lk 8,17.
Prepoznaj: ali Zavej se.

6. Njegovi učenci so ga spraševali: »Želiš, da se postimo?« »Kako naj molimo?« »Naj dajemo revežem?« »Katerih predpisov glede hrane naj se držimo?« Jezus jim je rekel: »Ne lažite in ne delajte tega, kar sami sovražite, ker nebo tako ali tako vse vidi, saj ni nič tako skrito, da se ne bi enkrat našlo, in nič tako zavito v temo, da ne bi enkrat prišlo na dan.«

Primerjaj »Usmiljenja hočem in ne žrtve« (Mt 9,13).
Ne delajte tega, kar sami sovražite: mišljeno je drugim. Gre za Tomaževo različico Zlatega pravila.

7. Jezus je rekel: »Srečen je lev, ki ga bo pojedel človek, saj bo lev tako postal človek. Vendar nesrečen človek, ki ga bo pojedel lev, saj bo lev še vedno postal človek.«

8. Tri prilike (Mt 13,47-50)
In rekel je: »Človek je podoben pametnemu ribiču, ki je vrgel mrežo v morje in jo potegnil ven polno majhnih ribic. Med njimi pa je zagledal prav veliko krasno ribo. Vse majhne ribice je pometal nazaj v morje in se brez težav odločil za veliko ribo. Dobro si to zapomnite!«

9. Prilika o sejalcu (Mt 13,1-9; Mr 4,1-9; Lk 8,4-8)
Jezus je rekel: »Glejte, sejalec je šel, vzel prgišče semena in ga posejal. Nekaj ga je padlo na cesto. Prišle so ptice in ga pobrale. Drugo je padlo po kamenju. Ni pognalo korenin v zemljo, zato tudi ni rodilo klasja. Spet drugo je padlo v trnje, da ga je zadušilo, in naposled so ga pojedli črvi. Eno pa je padlo na dobro zemljo in rodilo odličen pridelek s šestdesetkratnim in celo stodvajsetkratnim donosom.«

10. Zaradi Jezusa se delijo duhovi (Lk 12,49)
Jezus je rekel: »Na svetu sem zanetil ogenj in glejte: toliko časa ga bom podžigal, da se bo razplamtel.«

Podžigal: ali razpihoval.

11. Jezus je rekel: »To nebo bo preminilo in tisto nad njim pravtako. To, kar je mrtvo, ni živo, kar pa živi, ne bo umrlo. Takrat, ko ste se hranili s tem, kar je bilo mrtvo, je bilo to živo. Zdaj, ko vam je to jasno, kaj boste storili? Prej ko ste si bili enotni, ste se odcepili. Zdaj pa, ko ste se odcepili, kaj boste storili?«

12. Učenci so rekli Jezusu: »Vemo, da boš odšel od nas. Kdo bo potem naš voditelj?« Jezus jim je rekel: »Kjerkoli že boste, pojdite do Jakoba Pravičnega, zaradi čigar sta nebo in zemlja sploh nastala.«

13. Peter izpove vero (Mt 16,13-20; Mr 8,27-30; Lk 9,18-21)
Jezus je rekel učencem: »Primerjajte me s kom in mi povejte, komu sem podoben.« Simon Peter mu je rekel: »Ti si kot Božji angel.« Matej mu je rekel: »Ti si kot razumen modrec.« Tomaž mu je rekel: »Učitelj, jaz ne najdem besed, da bi te lahko s kom primerjal.« Jezus mu je rekel: »Jaz nisem tvoj učitelj. Pil si iz vrelca, ki sem mu sam dal teči, zato si postal pijan.« Nato ga je odvedel stran in mu zaupal tri stvari. Ko se je Tomaž vrnil k tovarišem, so ga spraševali: »Kaj ti je Jezus rekel?« Tomaž jim je odgovoril: »Če vam povem eno samo stvar, ki mi jo je zaupal, boste pobrali kamenje in me kamnali, nakar bo iz kamenja bruhnil ogenj in vas pokončal.

Vrelca, ki sem mu sam dal teči: primerjaj studenec žive vode iz pogovora med Jezusom in Samarijanko (Jn 4,7-15).

14. Jezus jim je rekel: »Če se boste postili, si boste nakopali greh, in če boste molili, boste obsojeni, in če boste dajali revežem, boste delali škodo samim sebi. Kamorkoli boste šli in kjerkoli že boste hodili, če vas ljudje sprejmejo, mirno pojejte, karkoli vam ponudijo in ozdravite obenem še bolne med njimi. Vedite, da ne zamaže človeka to, kar pride v njegova usta, ampak to, kar pride ven iz njegovih ust.«

Primerjaj Mt 15,16-29 in Mr 7,18-23.

15. Jezus je rekel: »Ko boste zagledali tistega, ki ni nikoli veljal za Zemljana, se priklonite z obrazom do tal in ga počastite. To je vaš Oče.«

Ki ni nikoli veljal za Zemljana: dobesedno ki ga ni rodila ženska. Lahko bi prevedli tudi ki nikoli ni hodil po Zemlji. Hebraizem, ki naredi jasen razloček med Zemljani in Nebeščani. Primerjaj Mt 11,11 in Izrek 46, pa tudi Mt 23,9.

16. Zaradi Jezusa se delijo duhovi (Mt 10,34-36; Lk 12,51-35)
Jezus je rekel: »Ljudje najbrž mislijo, da sem prišel na svet, da prinesem mir, vendar ne vedo, da sem prišel na svet, da prinesem razkol, ogenj, meč, vojno, namreč pet jih bo v eni hiši: trije bodo proti dvema in dva proti trem; oče proti sinu in sin proti očetu, in vsak bo zase.«

Za primerjavo, da nakažemo pravi duh izreka, lahko poved poskusno prevedemo tudi takole: »Ljudje najbrž mislijo, da sem prišel rožice sadit, ne pa sejat razkol in vojno.«

17. Jezus je rekel: »Dal vam bom, kar še nihče ni videl, nihče slišal, česar se nihče še ni dotaknil in kar nobenemu človeku še na misel ni prišlo.«

Primerjaj 1 Kor 2,9.

18. Učenci so rekli Jezusu: »Povej nam, kakšen bo naš konec?« Jezus je rekel: »Torej vam je jasen že začetek, da že sprašujete po koncu? Glejte, konec bo tam, kjer je začetek. Srečen človek, ki bo prispel do začetka. Ta bo poznal tudi konec in ne bo doživel smrti.«

19. Jezus je rekel: »Srečen tisti, ki je obstajal, še preden je prišel na svet. Če postanete moji učenci in prisluhnete mojim besedam, vam bodo celo ti kamni služili, namreč pet dreves imate v Raju, ki se ne spreminjajo ne poleti ne pozimi in katerih listje nikoli ne odpade. Kdor jih pozna, ne bo doživel smrti.«

Primerjaj »Preden se je Abraham rodil, jaz sem« (Jn 8,58).

20. Prilika o gorčičnem zrnu (Mt 13,31-32; Mr 4,30-32; Lk 13,18-19)
Učenci so rekli Jezusu: »Povej nam, čemu so podobna Nebesa.« Rekel jim je: »Podobna so gorčičnemu zrncu, ki je najmanjše od vseh semen, toda ko pade v zorano zemljo, zraste v košato drevo in nudi pticam zavetje.«

21. Marija je vprašala Jezusa: »Kakšni so tvoji učenci?« Rekel ji je: »So kot otroci, ki živijo na parceli, ki ni njihova. Ko bodo prišli lastniki parcele, bodo rekli: »Vrnite nam parcelo, ker je naša.« Oni pa se bodo pred njimi slekli in jim vrnili parcelo z obleko vred. Zaradi tega pravim: Če bi gospodar hiše vedel, kdaj pride tat, bi jo varoval še preden pride in mu ne bi pustil, da skoplje luknjo v zid in pokrade njegovo lastnino. Zato se pazite sveta. Imejte stalno pas zapet, da ne bo tatovom nikakor uspelo priti do vas. Težave, ki jih pričakujete, bodo namreč tudi prišle. Razumi to, kdor more! Ko bo žito dozorelo, bo žanjec hitro prišel s srpom in ga požel. Dobro si to zapomnite!«

Primerjaj Izrek 103 in svetopisemski navedek: »In če vas kdo ne sprejme in vaših besed ne posluša, pojdite iz tiste hiše ali tistega mesta in si otresite prah z nog« (Mt 10,14).
Imejte pas stalno zapet: hebraizem, ki pomeni bodite stalno oblečeni, tako podnevi kot ponoči, da ste vedno pripravljeni za delo ali za na pot, in tudi vedno oprezni pred vsakršno nevarnostjo.

22. Jezus je videl nekaj dojenčkov, ki so jih matere dojile. Rekel je svojim učencem: »Ti dojenčki, ki pijejo mleko, so podobni tistim, ki bodo prišli v Nebesa.« Rekli so mu: »Ali moramo potem tudi mi postati dojenčki, da bomo prišli v Nebesa?« Jezus jim je odgovoril: »Ko boste iz dveh naredili eno in zunanje naredili kakor notranje ter notranje kakor zunanje in zgornje kakor spodnje, in ko boste iz moškega in ženske naredili enega samega, tako da moški ne bo več moški in ženska ne več ženska, ko boste naredili oči, kjer so oči, in roko, kjer je roka, nogo, kjer je noga, obraz, kjer je obraz, potem boste prišli v Nebesa.«

23. Jezus je rekel: »Izmed vas bom izbral enega od tisočih in dva od desettisočih in ti bodo kot eden.«

Primerjaj »Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih« (Mt 22,14).

24. Njegovi učenci so mu rekli: »Pokaži nam kraj, v katerem si, saj se tudi od nas pričakuje, da ga iščemo.« Odvrnil jim je: »Dobro si to zapomnite: V svetlem človeku je svetloba in ta sveti po celem svetu. Če ne sveti, je tema.«

Primerjaj Jn 1,1-18.
Pokaži nam kraj, v katerem si: možno bi bilo tudi branje Pokaži nam, kje stanuješ. Primerjaj apostola Andreja in še enega učenca, ki sta se zanimala, kje Jezus stanuje, nakar ju je povabil k sebi (Jn 1,35-42).

25. Največja zapoved (Mt 22,34-40; Mr 12,18-34; Lk 10,25-28)
Jezus je rekel: »Rad imej svojega brata kot imaš rad sam sebe. Pazi nanj kot na punčico svojega očesa.«

26. Ne sodite (Mt 7,1-5; Lk 6,37-38.41-42)
Jezus je rekel: »Trsko v bratovem očesu vidiš, ne vidiš pa trama v svojem očesu! Ko boš iz svojega očesa vrgel tram ven, boš šele razločno videl odstranit trsko iz bratovega očesa!«

27. »Če se ne boste postili od sveta, ne boste našli Nebes. Če ne boste imeli sobote za soboto, ne boste zagledali Očeta.«

28. Jezus je rekel: »Naravnost v sredo sveta sem prišel in v telesu sem se pojavil pri njih. Vse sem jih našel pijane in pri nikomer od njih nisem opazil, da bi ga žejalo. Prizadelo me je, ko sem videl, da imajo ljudje zaslepljen um in ne vidijo, da so na svet prišli prazni in še celo iz sveta si prizadevajo iti prazni. Ampak oni so še kar naprej pijani. Ko pa bo vino popustilo, jim bo naposled žal.«

29. »Če pride telo v življenje zaradi duha, je to nekaj čudovitega, če pa pride duh v življenje zaradi telesa, pa je to še toliko bolj čudovito. Me pa čudi, kako se je lahko to veliko bogastvo nastanilo v tej revščini.«

30. Skupna molitev (Mt 18,19-20; Jn 10,31-39)
Jezus je rekel: »Kjer so trije Božji ljudje, so kot Bog. Kjer sta dva ali eden, sem jaz z njim.«

V dobesednem prevodu bi se izrek glasil: »Kjer so trije bogovi, so bogovi. Kjer sta dva ali eden, sem jaz z njim.«
Božji ljudje: možen prevod bi bil tudi verni.

31. V Nazaretu Jezusa zavržejo (Mt 13,57; Mr 6,4; Lk 4,24)
Jezus je rekel: »Noben prerok ni sprejet v domačem mestu in noben zdravnik ne zdravi tistih, ki ga poznajo.«

32. Prispodoba o soli in luči (Mt 5,14)
Jezus je rekel: »Mesto, ki je zgrajeno na visokem hribu in je utrjeno, ne more pasti, pa tudi skrito ne more ostati.«

33. Jezus svari pred hinavščino (Mt 10,26-31; Lk 12,1-3)
Prispodoba o soli in luči (Mt 5,15-16)
Jezus je rekel: »Karkoli slišiš na svoja ušesa, govori naprej iz strešnih teras. Nihče ne povezne škafa na svečo niti je ne skriva v kako skrivališče, pač pa jo postavi na svečnik, da lahko vsak, ki pride ali odide, vidi njeno svetlobo.«

34. Izročilo starih (Mt 15,14)
Jezus je rekel: »Če slepec vodi slepca, bosta oba padla v prepad.«

Prepad: ali jamo.

35. Jezus in Bélcebub (Mt 12,22-32; Mr 3,20-30; Lk 11,14-23)
Jezus je rekel: »Nihče ne more priti v hišo veljaka in jo zavzeti, če mu prej ne zveže rok. Šele nato mu lahko izropa hišo.«

36. Zaupanje in zaskrbljenost (Mt 6,25-34; Lk 12,22-34)
Jezus je rekel: »Ne bodite od jutra do večera in od večera do jutra zaskrbljeni, ne za svojo hrano, kaj boste jedli, ne za svojo obleko, kaj boste oblekli. Koliko več ste vredni od lilij, pa prediva niti ne razčesavajo niti ne vrtijo. Vi pa, če imate za obleč, kaj vam manjka? Kdo lahko sebi naredi višjo postavo? Prav ta vam bo dal vašo obleko.«

Naredi višjo postavo: z naprezanjem namreč.

37. Njegovi učenci so ga vprašali: »Kdaj boš spet prišel k nam in kdaj te bomo spet lahko videli?« Jezus jim je odgovoril: »Ko se boste povsem slekli, brez da bi vas bilo sram, ter vzeli svoje obleke in jih položili na tla in tako kot majhni otroci hodili po njih, potem boste videli Sina pravega Boga in vsaka bojazen bo odveč.«

38. Jezusa nameravajo prijeti (Jn 7,32-36)
Jezus je rekel: »Dostikrat ste si želeli slišati to, kar vam govorim in kar od nikogar drugega ne morete slišat. Prišel pa bo čas, ko me boste iskali, pa me ne boste našli.«

39. Jezus obtožuje farizeje in pismouke (Mt 23,1-36; Mr 12,38-40; Lk 11,37-54)
Jezus je rekel: »Farizeji in pravniki so vzeli ključe od znanja in jih skrili. Sami niso šli noter, tistim pa, ki so to želeli, niso pustili. Vi pa bodite oprezni kot kače in nedolžni kot golobi.«

Različica Izreka 102.

40. Jezus je resnična vinska trta (Jn 15,1-17)
Jezus je rekel: »Trta je bila posajena brez volje Očeta. Ker ni zdrava, bo izruta s koreninami vred in bo uničena.«

41. Prilika o talentih (Mt 25,14-30; Lk 19,11-27)
Jezus je rekel: »Kdor ima, bo dobil še več, kdor pa nima, bo še ob to malo, kar ima.«

42. Jezus je rekel: »Bodite mimoidoči.«

43. Njegovi učenci so ga vprašali: »Kdo si, da nam vse to praviš?« »Iz vsega, kar sem vam povedal, še vedno ne veste, kdo sem? Dejansko, postali ste kakor Judje, ki, ali jim je všeč drevo, pa ne marajo njegovega sadja, ali pa jim je všeč sadje, pa ne marajo drevesa.«

44. Jezus in Bélcebub (Mt 12,22-32; Mr 3,20-30; Lk 12,10)
Jezus je rekel: »Vsakomur, ki zasramuje Očeta, bo oproščeno, in tudi vsakomur, ki zasramuje Sina, bo oproščeno. Kdor pa zasramuje Svetega Duha, mu ne bo oproščeno ne na Zemlji ne v Nebesih.«

45. Drevo spoznamo po sadu (Mt 7,17-20; 12,34-35; Lk 6,43-45)
Jezus je rekel: »Nihče ne trga grozdja z grmovja in tudi smokev nihče ne obira s trnja, saj to dvoje ne rodi sadja. Dober človek prinaša ven iz svoje shrambe dobre stvari, hudobni pa iz shrambe svojega pokvarjenega uma hudobijo in govori hudobne reči, saj ima hudobije na svojem umu na pretek.«

46. Poslanci Janeza Krstnika (Mt 11,1-19; Lk 7,18-35)
Jezus je rekel: »Od vseh ljudi od Adama do Janeza Krstnika, ki so kdaj hodili po Zemlji, ga ni bilo večjega od Janeza Krstnika in ga ni, ki ne bi imel bolj ali manj popačenega pogleda. Rekel pa sem že, da kdorkoli od vas bo postal majhen, bo večji od Janeza Krstnika.«

47. Bog in mamon (Mt 6,24; Lk 16,13)
Vprašanje posta (Mt 9,14-17; Mr 2,18-22; Lk 5,33-39)
Jezus je rekel: »Človek ne more hkrati jahati dveh konj ali streljati z dvema lokoma. Tudi suženj ne more služiti dvema gospodarjema, saj bo sicer enega hvalil, drugega pa blatil. Noben ne pije najprej starega vina, takoj zatem pa bi si omislil še novega. Mlado vino se ne toči v stare mehove, drugače jih razžene, pa tudi staro vino se ne toči v nove mehove, drugače se pokvari. Stare flike se tudi ne prišiva na novo obleko, drugače nastane raztrganina.«

48. Jezus je rekel: »Če se v neki hiši dva pobotata, lahko rečeta gori »Pojdi proč!« in bo šla proč.«

Primerjaj Izrek 106.

49. Jezus je rekel: »Srečni vi posamezniki, ki ste bili izbrani, saj boste odkrili Nebesa. Iz njih ste namreč prišli in v njih se boste spet vrnili.«

50. Jezus je rekel: »Če vas vprašajo: »Od kod ste?«, jim recite: »Prišli smo iz svetlobe – od tam, kjer se svetloba sama iz sebe poraja in živi in od koder se je pojavila v podobi vas samih.« Če vas vprašajo: »Ali ste vi ta svetloba?«, jim recite: »Mi smo njeni otroci. Bog Oče nas je vzel za svoje.« Če vas vprašajo: »Kakšen dokaz imate, da vaš Oče živi v vas?«, jim recite: »Dokaz sta gibanje in mirovanje.««

Prišli smo iz svetlobe: primerjaj izraz sinovi luči v Lk 16,8; Jn 12,36; 1 Tes 5,5; ter otroci luči v Ef 5,8.
Pojavila v podobi vas samih: negotov prevod zaradi vrzeli v izvirnem besedilu.

51. Njegovi učenci so ga vprašali: »Kdaj bodo mrtvi prišli do večnega počitka in kdaj bo nastopil Novi svet?« Odgovoril jim je: »To, kar pričakujete, je že tu, vendar se tega ne zavedate.«

Možno bi bilo tudi branje: »Kdaj bo Mrtvi [svet] prišel do večnega počitka in kdaj bo nastopil Novi svet?«

52. Njegovi učenci so mu rekli: »Štiriindvajset prerokov je prerokovalo v Izraelu in vsi so prerokovali tebe.« Odgovoril jim je: »Omenjate te, ki so umrli, pri tem pa ste spregledali tega, ki živi, in to med vami.«

53. Njegovi učenci so ga vprašali: »Ali je obreza koristna ali ni?« Odgovoril jim je: »Če bi bila koristna, bi Oče svoje otroke že iz njihovih mater rodil obrezane. Vendar pa se je prava obreza življenja v vsakem oziru izkazala za zelo koristno.«

Obreza življenja: dobesedno obreza v duhu. Možen prevod bi bil tudi prava življenjska obreza.

54. Blagri (Mt 5,3; Lk 6,20)
Jezus je rekel: »Srečni vi, ki ste revni, saj so Nebesa vaša.«

Primerjaj Izrek 69.

55. Odpoved vsemu (Mt 10,37-38; Lk 14,25-33)
Jezus je rekel: »Kdor ne sovraži svojega očeta in matere, ne more biti moj učenec, in če ne sovraži svojih bratov in sester in si ne oprta križevega trama tako kot jaz, si mene ne zasluži.«

Primerjaj Izrek 101.

56. Jezus je rekel: »Kdor je spoznal svet, je odkril mrliča. Kdor pa je odkril mrliča, si ga svet ne zasluži.«

Izrek identičen z Izrekom 80.

57. Prilika o ljuljki med pšenico (Mt 13,24-30)
Jezus je rekel: »Nebesa so podobna človeku, ki je posejal pšenico. Ponoči pa je prišel njegov sovražnik in med pšenico posejal plevel. Človek pa ni pustil svojim delavcem, da bi populili plevel, ampak jim je rekel: »Nikar, ker boste drugače poleg plevela populili še pšenico. Ko bo prišla žetev, se bo plevel jasno pokazal in se ga bo populilo in sežgalo.««

58. Jezus je rekel: »Srečen človek, ki je trpel, saj je našel življenje.«

59. Jezus je rekel: »Glejte na Boga sedaj, dokler še živite, ker ko umrete in če ga potem začnete iskati, ga ne boste mogli več videt.«

60. Srečali so Samarijana, ki je imel oprtano jagnje, ko je šel v Judejo. Jezus je vprašal svoje učence: »Kaj mislite, zakaj ima ta človek sabo jagnje?« Rekli so mu: »Da ga bo zaklal in pojedel.« Odvrnil jim je: »Ne bo ga pojedel, dokler živi, ampak šele potem, ko ga bo zaklal in bo imel meso.« Rekli so mu: »Drugače ga tudi ne more.« In je rekel: »Zato si tudi vi najdite kakšen kraj, kjer si boste spočili, sicer boste na smrt izmučeni in vas bodo požrli.«

61. Nihče ne ve ne dneva ne ure (Mt 24,36-44; Mr 13,32-37; Lk 17,26-30.34-36)
Jezus je rekel: »Dva bosta zleknjena za mizo: eden bo umrl, drugi bo živel.« Saloma ga je vprašala: »Kdo si ti, gospod? Čigav sploh si? Kot en neznanec si se ulegel na moj ležalnik in ješ pri moji mizi.« Jezus ji je rekel: »Sem od tistega, s katerim sem združen v eno, in on, moj Oče, mi je dal vse na razpolago.« Saloma je rekla: »Tvoja učenka sem.« Jezus ji je odvrnil: »Potem ti povem: Kdor se pridruži, bo poln svetlobe. Če pa se bo ločil, bo poln teme.«

Ležalnik: ali tudi divan je bil del pohištva v jedilnici, na katerem so med obroki napol ležali in jemali hrano iz mize.
Saloma: Marija Saloma, Zebedejeva žena in mati apostolov Jakoba in Janeza ter ena izmed žena, ki so Jezusu stregle.
Poln svetlobe: drugače rečeno mu bo vse jasno.
Čigav sploh si: dobesedno čigav sin si.

62. Jezus je rekel: »Svoje skrivnosti zaupam tistim, ki si to zaslužijo. Ti pa ne pústi, da bi tvoja leva – slaba roka vedela, kaj dela tvoja desna – dobra roka.«

63. Prilika o nespametnem bogatašu (Lk 12,13-21)
Jezus je rekel: »Bil je neki bogataš, ki je imel ogromno premoženje. Pa si je rekel: »Svoje premoženje bom vložil, da bom sejal, žel, sadil in napolnil svoje shrambe z najrazličnejšimi pridelki, tako da mi ne bo nobene stvari manjkalo.« Tako je sam pri sebi razmišljal, a še isto noč je umrl. Dobro si to zapomnite!«

64. Prilika o veliki gostiji (Mt 22,1-10; Lk 14,15-24)
Jezus je rekel: »Neki človek je nekoč prirejal gostijo. Ko je pripravil večerjo, je poslal svojega sužnja, da povabi goste. Suženj je šel k prvemu in mu rekel: »Moj gospodar vas vabi k sebi.« Ta mu je rekel: »Nekaj trgovcev mi mora vrnit denar, pa pridejo nocoj do mene. Moram ostat tu, da jim izdam račune. Lepo prosim, če me lahko opravičiš od večerje.« Suženj je šel k drugemu in mu rekel: »Moj gospodar vas vabi k sebi.« Ta pa je rekel sužnju: »Kupil sem hišo in sem odsoten ta dan. Žal ne bom imel časa.« Suženj je šel k naslednjemu in mu rekel: »Moj gospodar vas vabi k sebi.« Ta je sužnju odgovoril: »Moj prijatelj ima poroko in sem sam odgovoren za pogostitev. Žal se ne bom mogel udeležiti večerje. Prosim, če me lahko opravičiš.« Suženj je šel spet k naslednjemu in mu rekel: »Moj gospodar vas vabi k sebi.« Ta mu je odvrnil: »Kupil sem eno posestvo in grem pobrat najemnino. Žal me ne bo. Prosim, če me lahko opravičiš.« Suženj se je vrnil in rekel svojemu gospodarju: »Vsi, ki si jih povabil, so odpovedali in se opravičujejo.« Gospodar mu je odvrnil: »Pojdi sedaj po ulicah in kogarkoli srečaš, ga pripelji na večerjo.« Trgovci in prekupčevalci ne bodo vstopili v prostore mojega Očeta.«

Prirejal gostijo: v ljudski govorici bi lahko rekli tudi organiziral fešto.
Trgovci in prekupčevalci: zadnja poved ni več del prilike, ampak Jezusova razlaga le-te.

65. Prilika o vinogradu in viničarjih (Mt 21,33-46; Mr 12,1-12; Lk 20,9-19)
Rekel je: »Neki dober človek je imel vinograd, ki ga je dal v zakup podnajemnikom, da bi ga obdelovali in mu dajali pridelek. Poslal je k njim svojega sužnja, da bi pobral pridelek. Ti pa so ga zgrabili in pretepli skoraj do smrti. Suženj se je vrnil in o tem povedal gospodarju. Ta si je mislil: »Mogoče ga niso prepoznali.« Poslal je drugega sužnja, pa so najemniki tudi njega pretepli. Potem je gospodar poslal svojega sina, misleč: »Mogoče bodo pa mojemu sinu izkazali spoštovanje.« Ko pa so najemniki videli, da je prišel dedič vinograda, so ga zgrabili in ubili. Dobro si to zapomnite!«

66. Jezus je rekel: »Pokažite mi kamen, ki so ga zidarji odvrgli. To je temeljni kamen.«

Primerjaj Mt 21,33-46.

67. Jezus je rekel: »Ta, ki ve vse, ne zaveda pa se svoje minljivosti, bo zagotovo preminil.«

Možen prevod bi bil tudi: »Ta, ki ve vse, ne zaveda pa se svoje krhkosti, se bo zagotovo skrušil.« Ali še: »Ta, ki ve vse, ne zaveda pa se svoje lahkosti, se bo zagotovo izkazal za prelahkega.« Primerjaj »Stehtan si bil na tehtnici in izkazalo se je, da si prelahek« (Dan 5,27).

68. Jezus je rekel: »Srečni vi, kadar vas bodo sovražili in preganjali, saj oni ne bodo našli tistega kraja, v katerega vas bodo pregnali.«

Primerjaj Mt 5,10-12.

69. Blagri (Mt 5,3; Lk 6,20)
Jezus je rekel: »Srečni tisti, ki so preganjani v mislih. Ti so resnično spoznali Očeta. Srečni tisti, ki so lačni, saj se bodo do sitega najedli.«

Primerjaj Izrek 54.

70. »Če boste odkrili to, kar je v vas, vas bo to, kar imate, rešilo. Če tega v sebi nimate, vas bo to, česar nimate, pogubilo.«

Odkrili: ali izkoristili.

71. Jezus je rekel: »Podrl bom to hišo in nihče je ne bo mogel obnoviti.«

72. Prilika o nespametnem bogatašu (Lk 12,13-14)
Nekdo mu je rekel: »Reci mojim bratom, naj z mano delijo dediščino našega očeta.« Odvrnil mu je: »Dragi prijatelj, kdo me je postavil za razsodnika v vaši zadevi?« Obrnil se je k učencem in rekel: »Nisem menda jaz razsodnik, ali ne?«

73. Jezusovo sočutje (Mt 9,37-38)
Jezus je rekel: »Žetev je obilna, delavcev pa premalo. Prosite zato gospodarja, da pošlje dodatne delavce na žetev.«

74. Rekel je: »Gospod, veliko jih je pri koritu, da bi pili, vodnjak pa je prazen.«

75. Ozka vrata (Mt 7,13–14.21–23; Lk 13,22-30)
Jezus je rekel: »Veliko jih stoji pred vrati, toda samo posamezniki bodo vstopili v poročno dvorano.«

76. Tri prilike (Mt 13,45-46)
Zaklad v nebesih (Mt 6,19-21; Lk 12,33-34)
Jezus je rekel: »Nebesa so podobna trgovcu, ki je imel tovor blaga in je naletel na biser. Ta trgovec pa je bil pameten. Svoj tovor je prodal in si kupil en sam ta biser. Tako si tudi vi iščite dragocenosti, ki imajo trajno vrednost in ne propadejo – take, ki jih noben molj in črv ne more pojest in uničit.«

77. Jezus je rekel: »Jaz sem svetloba, ki je nad vsem. Jaz sem vse. Vse izhaja od mene in vse se k meni vrne. Razcepi kos lesa in sem tam. Privzdigni kamen in tam me boš našel.«

78. Poslanci Janeza Krstnika (Mt 11,2-19; Lk 7,18–35)
Jezus je rekel: »Čemu ste prišli sem na deželo? Da bi videli trstiko, ki jo veter maje? Ali človeka v mehkih oblačilih? Vaši vladarji in veljaki – oni nosijo taka oblačila, pa jim vseeno ne uspe spoznat resnice.«

79. Neka ženska v množici je zavpila: »Srečna ta, ki je tebe nosila in dojila.« On pa je rekel: »Srečni tisti, ki so slišali Očetovo mnenje in se ga držijo, ker prišel bo čas, ko boste govorili: »Srečna ta, ki ni nikoli zanosila in dojila.««

80. Jezus je rekel: »Kdor je spoznal svet, je odkril truplo. Kdor pa je odkril truplo, si ga svet ne zasluži.«

Izrek identičen z Izrekom 56.

81. Jezus je rekel: »Vlada naj tisti, ki je obogatel, tisti, ki je na oblasti, pa naj odstopi.«

82. Jezus je rekel: »Kdor je zraven mene, je zraven ognja, kdor pa je daleč od mene, je daleč od Nebes.«

83. Namen prilik (Mt 13,1-17; Mr 4,10-12; Lk 8,9-10)
Jezus je rekel: »Ljudem so dane samo prispodobe, vendar ne vedo, kaj pomenijo. Vam bo Bog odstrl njihov pomen, njim pa bo še naprej ostal skrit.«

Besedilo je v izvirniku skrajno zamotano in bi se v bolj ali manj dobesednem prevodu glasilo: »Ljudje vidijo samo podobe, svetloba, ki je v njih, pa je skrita v podobi Očetove svetlobe. Ta bo sicer razkrita, njegova podoba pa bo ostala skrita v njegovi svetlobi.« Zato je prevod po smislu narejen ob izdatni pomoči vzporednih odlomkov iz Svetega pisma.

84. Jezus je rekel: »Če vas kdaj kdo s kom primerja, vam to ponavadi godi. Toda ko vas bodo začeli primerjat s tistimi, ki so bili pred vami in so nesmrtni, pa čeprav jih ni več, kako boste šele potem to prenesli!

85. Jezus je rekel: »Adam je bil ustvarjen z veliko sposobnostmi in veliko darovi, vendar si vas ni zaslužil, ker če bi si vas zaslužil, ne bi doživel smrti.«

86. O hoji za Jezusom (Mt 8,19-22; Lk 9,57-62)
Jezus je rekel: »Lisice imajo svoje brloge in ptice imajo svoja gnezda, človek pa še prostora nima, da bi se malo ulegel in odpočil.«

87. Jezus je rekel: »Nesrečno telo, ki se zanaša na telo, in nesrečna duša, ki se zanaša na ta dva.«

Primerjaj Izrek 112.

88. Jezus je rekel: »K vam bodo prišli angeli in preroki in vam dali, kar vam pripada, vi pa jim tudi takrat dajte, kar imate sami, in se vprašajte: »Kdaj bodo oni prišli po svoje?««

89. Jezus obtožuje pismouke in farizeje (Mt 23,1-36; Mr 12,38–40; Lk 11,37-52; Lk 20,45–47)
Jezus je rekel: »Zakaj umivate kozarec od zunaj? Ali ne veste, da je tisti, ki je ustvaril notranjost, ustvaril tudi zunanjost?«

90. Pridite k meni in se odpočijte (Mt 11,25-30; Lk 10,21-22)
Jezus je rekel: »Pridite k meni, saj je moj jarem lahek in moja oblast zelo blaga in lahko si boste odpočili.«

91. Zahteva po znamenju (Mt 16,1-4; Mr 8,11-13; Lk 12,54-56)
Rekli so mu: »Povej nam, kdo si, da ti bomo lahko verjeli.« Odgovoril jim je: »Célo nebo in zemljo preučujete, pa niste uspeli dognat, kdo je prav zdaj v tem trenutku pred vami?«

92. Prosíte, iščite, trkajte (Mt 7,7-11; Lk 11,9-13)
Jezus je rekel: »Iščite in boste našli. Čeprav vam prej nisem razlagal stvari, o katerih ste me takrat spraševali, sem vam jih zdaj pripravljen povedat, vendar vas več ne zanimajo.«

Primerjaj Izrek 94.

93. Varujte, kar je sveto (Mt 7,6)
»Ne dajajte svetih stvari psom, da jih ne bodo odvrgli na gnoju. Ne mečite biserov prašičem, da jih ne bodo poteptali.«

Poteptali: zaradi vrzeli v izvirnem besedilu dopolnjeno po Svetem pismu.

94. Prosíte, iščite, trkajte (Mt 7,7-11; Lk 11,9-13)
Jezus je rekel: »Kdor išče, bo tudi našel, in tistemu, ki trka, bodo tudi odprli.«

Primerjaj Izrek 92.
Tistemu, ki trka: zaradi vrzeli v izvirnem besedilu dopolnjeno po Svetem pismu.

95. Ljubíte tudi sovražnike (Mt 5,38-48; Mt 7,12; Lk 6,27-36)
»Če imate denar, ga ne posojajte za obresti. Raje ga dajte nekomu, od kogar ga ne boste prejeli nazaj.«

96. Prilika o gorčičnem zrnu in kvasu (Mt 13,31-33; Lk 13,18-21)
Jezus je rekel: »Nebesa so podobna ženski, ki je vzela malo kvasa, ga umesila v testo in z njega naredila velike hlebe. Dobro si to zapomnite!«

97. Jezus je rekel: »Nebesa so podobna ženski, ki je nosila vrč poln moke. Ko je bila še daleč od doma, ji je počil ročaj in moka je počasi curela za njo po cesti ne da bi to opazila ali poskušala preprečit. Ko je prispela domov, je odložila vrč in ugotovila, da je prazen.«

98. Jezus je rekel: »Nebesa so podobna človeku, ki je hotel ubit veljaka. Najprej je doma izvlekel svoj meč in ga zasadil v zid, da bi videl, ali je dovolj močan. Zatem je šel in ga ubil.«

Izrek soroden Izreku 35. Primerjaj kralja, ki se odpravlja na vojsko (Lk 14,31-33).

99. Jezusova mati in bratje (Mt 12,46-50; Mr 3,31-35; Lk 8,19-21)
Učenci so mu rekli: »Tvoji bratje in mati stojijo zunaj.« Odvrnil jim je: »Tisti, ki živijo tako, kot to želi moj Oče – to so moji bratje in mati. Oni so tudi tisti, ki bodo prišli v Nebesa.«

100. Davek cesarju (Mt 22,15-22; Mr 12,13-17; Lk 20,20-26)
Jezusu so pokazali zlatnik in mu rekli: »Cesarjevi uradniki terjajo od nas davke.« Rekel jim je: »Dajte cesarju, kar gre cesarju, dajte Bogu, kar gre Bogu, dajte pa tudi meni, kar je moje.«

101. »Kdor ne sovraži svojega očeta in matere kot jaz, ne more biti moj učenec, in spet, kdor ne ljubi svojega očeta in matere kot jaz, ne more biti moj učenec, namreč čeprav je moja mati […], je še vedno tista, ki me je rodila.

102. Jezus je rekel: »Nesrečni farizeji! So kot psi, ki spijo v jaslih od živine: sami ne jedo, živini pa tudi ne pustijo jesti.«

Različica Izreka 39.

103. Jezus je rekel: »Srečen tisti, ki ve, kdaj bodo napadli razbojniki, da lahko pravočasno vstane, vzame svojo obleko in se opaše, še preden pridejo.«

Primerjaj Izrek 21.
Obleko: zaradi vrzeli v izvirnem besedilu dopolnjeno po Svetem pismu.

104. Rekli so Jezusu: »Pridi, molimo danes in imejmo post.« Jezus jim je rekel: »Kakšen greh sem pa naredil oziroma v čem sem se pregrešil? Takrat ko bo ženin zapustil nevestino spalnico, pa naj ljudje le imajo post in molijo.«

Primerjaj Mt 9,14-17 in Izrek 47.

105. Jezus je rekel: »Kdor pozna svojega očeta in mater, ga bodo imeli za otroka vlačuge.«

106. Jezus je rekel: »Ko bosta dva postala kot eden, boste postali ljudstvo in takrat boste lahko rekli: »Gora, pojdi proč!« in bo šla proč.«

Primerjaj Izrek 48.

107. Prilika o izgubljeni ovci (Mt 18,12-14; Lk 15,1-7)
Jezus je rekel: »Nebesa so podobna pastirju, ki je imel sto ovc. Ena izmed njih – največja, pa je zašla. Pustil je ostalih devetindevetdeset in iskal izgubljeno tako dolgo, dokler je ni našel. Po napornem iskanju je rekel ovci: »Rajši te imam od vseh ostalih devetindevetdesetih.«

108. Jezus je rekel: »Kdor pije iz mojih ust, bo postal kot jaz in tudi jaz bom postal kot on in bo zvedel skrivnosti.«

109. Jezus je rekel: »Nebesa so podobna človeku, ki je imel na njivi zakopan zaklad, ne da bi vedel. Ko pa je umrl, je njivo zapustil svojemu sinu. Sin, ki tudi ni vedel zanj, je njivo prevzel in prodal naprej. Kupec pa je šel orat, odkril zaklad in začel posojat denar za obresti komurkoli je hotel.«

Primerjaj Mt 13,44.

110. Jezus je rekel: »Komur je v svetu uspelo in je obogatel, naj se svetu odreče.«

111. Jezus je rekel: »Nebo in zemlja se bosta zmotala skupaj pred vašimi očmi, tisti pa, ki bo živel iz Boga, ne bo doživel smrti.« Kot je Jezus še rekel: »Kdor je našel sam sebe, si ga svet ne zasluži.«

Primerjaj Mt 5,18; Mr 9,1.
Zmotala: lahko bi prevedli tudi zrolala. Primerjaj Iz 34,4 in Raz 6,14.

112. Jezus je rekel: »Nesrečno telo, ki se zanaša na dušo. Nesrečna duša, ki se zanaša na telo.«

Primerjaj Izrek 87.

113. Kako prihaja Božje kraljestvo (Mt 24,23-28.37-41; Lk 17,20-37)
Njegovi učenci so ga vprašali: »Kdaj bodo prišla Nebesa?« »Ne bodo prišla pričakovano. Ne bodo govorili: »Glej, tu so!« ali »Glej, tam so!«, pač pa so Nebesa že razširjena po svetu, samo da jih ljudje ne opazijo.«

114. Simon Peter jim je rekel: »Marija naj odide od nas, saj si ženske ne zaslužijo življenja.« Jezus jim je rekel: »Glejte, vodil jo bom tako, da bo postala moški, da bo tudi ona postala tako verna kot vi, saj bo vsaka ženska, ki se bo preobrazila v moškega, prišla v Nebesa.«

Izrek je bil k prvotni zbirki dodan kasneje.
Primerjaj sveti Hieronim, Zagovor proti Rufinu 1,29.