Tovarišu S. Šlandru
← Večno živim herojem | Tovarišu S. Šlandru Karel Destovnik - Kajuh |
Tovarišem, ki umirajo kot talci → |
|
Ta pèkel nam izšúšil je oči,
zato ne jočemo, zdaj ko Te ni
Jokali bi, da niso Te ubili zdaj,
ko je otročji vsak vzdihljaj,
zdaj, ko je ene same puške pok
glasnejši, kakor stotih mater jok.
Zato ne jočemo,
čeprav nam je težkó
čeprav vemò:
Ti bil si tak,
da bi pred tabo moral vsak
pripogniti glavó.
Vse to vemò
in tudi to:
lahko, da drevi tudi nas ne bo,
a kaj vse to:
hudo je le živeti,
umreti ni tako hudo.
Zadet,
a nepremagan pasti na zemljó
to ni tako hudo:
saj v smrti se nova življenja začno,
iz nje nam nesmrtni plodovi rasto.
Ti sam si nam z delom in smrtjo vse dal
in v temeljni kamen svobode
si svoje ime izklesál.