Trd lešnik — zlato jedro
| Trd lešnik — zlato jedro anonimno |
Objavljeno v Domoljub 1893, št. 7 (6. aprila) v rubriki Listek
| |||||||||||||
P.eeej potoo v MČ ja fce. Zate pa tadi ne bi bil vsakdo pr pravlj« vetid p.> slabih potih » ruski pastinri. A posvrifciv kca*OČ. prepre* k atol rta • eaeHjeaee v RUŠIM se ve vdal pvodeiaa tsjea. ki je priiel »e ka«n« v vas ter taka! voaa. da »e pripdje ie de devei« ure zvečer na dalieo postajo; ob tej tri je odbaral vlak. Daai ;e Uj e — bil je reški trgov« — obetal prre«jlaje plačilo, vendar kmetčo ai b<to trn deaar; I* it p) str rit; i vosti ae je pogodil. ker v vam dret ai imel aibfe pripravljene votnje. Nolotil je torej ea svoj vot trgovce a poleg n<ega kovčeg M »d potom sta ae ratgevarjala a mar*ič-». .Sa*flj»aei sto pa vendarle čedef. pravi v pogovoru trgovee. .Potile ae ia molite, maHjvvo d-lete ta sejete, pa koma? Le dngim v prid ia dobiček delate Zaks) se vendar sami ae teme irgevioe? čeme drugim prepričata?* .Dokler bletti lemet. kmet ni revel*. odvrne mrtlo kmetič; .pri kupčiji "m obilni trgovmi pi ae gre vselej popoloema bm lati ia prevare, mi pa imamo po večjem le nekaj vesti." Kaj pa ;e V»M?' PCTM.JE „ G 0 R 0 T0 .To si Iv dvmiiljajeto. O v«ti »o , k n i k , M i t l ( i M Tj biti dovolj neumni, da sle jim verjeli. Ka) pa ie prti a prav vest?'
Naseljenca ae ja ttračilo oko, popotoik mu ai U uič kaj vleč.
.Um", iigovarja počasi, .niiem tako vajen govoriti da bi vam povedal, kaj ai mislim ia kaj verujem. Vendar pa teko todim, da je vest oni notranji glas. ki mi Pr*r kal je kriviea, greh pred Bogom.*
.Oreh! Lepe sle a« topet odkriiali! Glejte, »K greha niti biti ne more! Ako je tudi B^g v nebesih, - seveda, videl ga le nobeden ni. — imel bi prrcaj oprt viti, ako bi u vsakega posebej preisksval, ksj miati ^ dela.*
Utihnil je verni kmet po teh besedah ter pogid koaja. da 10 tdtrjali v teku po poti navkreber, pip« P1 je spravit; kadar ja bil jesen, mok ni kadil- ,Hm. hm*, odvrne petam, .greha torej ni? Ali, n ne verujete v greh ?•
.Seveda ne*, poučuje tuje«; .bral tem veliko knjig v rstnib jetikih, in te knjige dokazujejo, ds ni peb^ Itmiilifi so ii ga prebrisani duhovniki. Glejte, sio I" greha ne bito, ne bilo bi potreba todi teb poatopsN'; boji ae ta svoj kruh. Kajpada vi proaU Ijodj« P* toliko nespametni, dav*a labko elep*. Olikanci 10 h**1, ienci so se jih te otreali, ker ao apotnali slepila.' Preproati kmetič ja tamilljeno gledal pred se. Trgovcu »s ie tdelo. da g« ima le na svoji ^ tato nadaljuje: .Ko ne Verujete več v uke »ur* k«^
Popotnika je mrzel pot oblival, pa zopet mu je vroče prihajalo. Nehotd poseže v žep ter izvleče majhen samokres. Hipoma pa se obrne kmet ter zadene nenadno s komolcem roko trgovčevo, v kateri je imel orožje. Palo je na dno voza, in voznik seže kakor blisek po njem ter ga sprsvi.
Plašno ga je pogledoval trgovec, a onemel je, ko vidi straSni obraz prej tako prijszuega kmetiča. V istem trenutku js postal voz. Naseljenec skoči z voza, in v istem hipu je imel iinenadenega tujca te na tleb.
.Grozovite!, kaj vendar hočete, ali ste brez uma?* vpije s pojemajočim glasom.
.Umorim te", pravi kmet z groznim nsglasom. Izza visoke obutsli potegne oster nož ter mu ga nastavi pred oči. .Poklekni, moli zadnji očenašek. s tem noiem izgubi« potem življenje!"
.Za božjo voljo, vam se meSa!" kriči trgovec ter se brani kakor besen. A zaman! 8 svojo težko, žilavo roko je tiMal kmet tujca na tleh; ni mu dal dulka.
.Vzemite denar, a pustite mi vssj življenje*, sopiha in prosi zopet trgovec.
.Denar tako dobim, ko si ti mrtev", zasmehuje ga kmet.
.Zakaj pa m« repder bočei umoriti? Usffili se moje žene in otroka. Prispiem ti, da ne »ve nikdo o napada. Vzemi vse, pusti mi le tivljenje!" h rope tujec; toda kmet le molči. .Bog, usmili se me Ti!" prosi trgovec i nova, ter se zaporedoma križa.
Nenadoma izpusti napadnik nasprotmkovoroko, prekriža roki na prtih ter mirno govori, poudarjajoč vsako besedo. .Sedaj si popolnoma v moji oblasti. Nikdo te ne more rešiti, denar tvoj ne, samokres ne, moč tvoja u^T um tvoj tudi ne. Ako te končam tukaj v samotni pustinji, kdo tve? Kdo se pač tmeni ta to, ali si prišel na postajo, ali ne. Jat sem pa tudi poštenjak, vsi me cenijo, niti na um ne pride nikomur, da sem te jat umoril. Glej, če bi mislil jat tako, kakor ti, uničil bi te. A jaz se bojim Boga, kateri vidi vse skrivno, vidi me tudi tu v pustinji. Mojs vest mi pravi, naj tega ne storim, ker je greh pred Bogom. Ker se bojim torej greha in posmrtne sodbe, pustim te pri življenju."
Klečoči strmo gleda kmeta, ki mirno, akoro veselo nadaljuje: .Smejal si ae, da mi, preprosto ljudstvo, verujemo v greh io vest. Trdil si celo, da ti ne morem dokazati, kako dobra in koristna je taka vera. Prebral nisem toliko knjig, kakor ti, io dobro, da jih nisem. Le vera moja v greh io sodbo rešila ti je življenje. — Ali je greh? Ali je veat, in je-li koristno verovati to?' Bledi, treaoči se tujec počasi vstane ter pctegne preko čela, kakor bi hotel pregnati hud senj.
.Ali je greh? Ali je vest?" topet vprašuje voznik. .Za Boga, saj mora biti", pravi tojee tiho. „Tako, sedaj pa zopet sedite na vos. Poienem naglo, da popravimo zamujeno, in da ste vi ob devetih na postaji. Nož zatakne kmet topet za obutal, potegne pipo,jo iz nova nabaše, prižge, sede poleg vedno še plašnega tujca ter naglo požeue konja v dir.
Na vozu ni nikdo izpregovoril, dokler se ni zabliičalo iz dalje poslopje, kjer je bila postaja. Pred poslopjem je naseljenec ustavil konja, da je potnik lahko izstopil z voza; nesel je za tujcem še kovčeg na hodnik. Ondi atiane trgovec svojemu vozniku petindvajset rubljev v roko. A naseljenec se je mirno zahvalil tanje ter jih ni sprejel. .Za tri rublje sva se pogodila, in reč ne vzamem * .Zahvalim vas vendar za pouk", pravi trgovec, .nauk je bil dober, le preostro vi poučujete. Svoj iiv dan ne pozabim, kako sem dobil vero v greh in vest." .Ne zamerite, dragi gospod", opravičuje se kmet .Drugače bi gotovo ne bili verovali. Kaj čemo? Jaz sem ubog kmetič pač ne znam tako poučevati, kakor učeni ljudje, toda Bog je dober učitelj ter ve pametno Ubrati priliko, v kateri daje svoje nauke t najboljšim uspehom. Danes vas je naučil nekaj o grehu in vesti, prosite ga, ds vas navadi še drugi del, o božjem Odreieniku namreč in njegovi milosti, po kateri se odpničajo grehi. Odpastite mi, da sem vas tako ostrašil, in večkrat miaiite na pouk * pustinji I"
Bog daj, da bi po svetu ne bilo mož, ki bi potrebovali enakega pouka, kakor trgovec; vsi naj so trdni kakor preprosti, verni naseljenec.