Tretji planinski ples
| Tretji planinski ples Franja Tavčar |
Poslala Franja dr. Tavčerjeva
| |||||||||||
Tretjikrat je letos priredilo Slovensko planinsko društvo veliko predpustno veselico in tudi letos se je ta prireditev kar najsijajneje obnesla. Osrednji odbor je imel namen, združiti v neprisiljeni zabavi čim večji krog planincev in prijateljev našega društva, pogostiti najširše občinstvo s tisto gostoljubnostjo, ki se kaže pri vseh planinskih prireditvah, in s tem tudi vzbuditi vsestransko zanimanje za naše društvo in njega delovanje. Ta namen je naše društvo popolnoma doseglo.
Gornji prostori Narodnega doma v Ljubljani so bili krasno ozaljšani. Stopnišče, ob katerem so se nahajali zabavni prostori, je bilo izpremenjeno v planinsko pokrajino. Stopili smo v sivo skalovje, okoli katerega se je vilo smrečje, bršljan, mah. Blagajnica je bila nastanjena v majhni planinski koči. Ves prostor je bil čarobno razsvetljen. Skoz zelenje smo 'stopili v veliko dvorano, kjer se je vršil ples in kjer je tudi svirala Društvena godba. Takoj pri vhodu je bil postavljen paviljon za cvetlice in za prodajo razglednic ter šaljivega lista »Zlatoroga«. Ta paviljon je bil prirejen kot šator iz snežnobelega platna, okoli katerega so se vile temnozelene kite bršljana. Velika dvorana je bila okrašena s smrekami in bršljanom, po stenah pa so viseli planinski emblemi, sestavljeni iz povečanih planinskih znakov, cepinov, palic, nahrbtnikov. V stranskih prostorih ob veliki dvorani so stali paviljoni, kjer so dame točile vino, kavo, čaj in šampanjec ter prodajale slaščice. Vsi paviljoni so bili belo prevlečeni in ozaljšani s smrečicami ter z bršljanom. Že prvi pogled na to mično dekoracijo je očaral obiskovalce. Za odpočitek je bila prirejena na drugi strani stopnišča mala dvorana in tudi tam sta bila postavljena dva na isti način prirejena paviljona za vino in za jestvine. Ob vhodu v veliko dvorano pa je bil skrit kotiček izpremenjen v šaljiv planinski muzej, v katerem so se plazile tudi pristne rupne kače iz Bohinja. Tam je bila tudi planinska apoteka. Način celotne prireditve je splošno ugajal in vsak se je čutil prestavljenega v bajno planinsko pokrajino.
Takoj, ko je bila blagajna otvorjena, so jeli trumoma prihajati gostje in v kratkem so bili napolnjeni vsi prostori. Tolika množica kakor pri tretjem planinskem plesu se še ni zbrala v Ljubljani na nobeni predpustni zabavi. Društvo je popolnoma razprodalo vstopnice. Število obiskovalcev je znašalo okoli 1700. Poleg Ljubljančanov je prišlo veliko število gostov iz gorenjskih in drugih kranjskih pokrajin, tudi več Korošcev in Štajercev ; v posebno velikem številu so bili zastopani Tržačani in tudi z Goriškega smo videli veliko svojih prijateljev.
Počastili so nas zastopniki različnih oblastev in korporacij. Vojaško oblastvo je bilo zastopano po eksc. podmaršalu Dillmannu pl. Dilmontu in gosp. generalmajorju Ootfridu Seibtu ter šefu generalnega štaba g. podpolkovniku Viljemu pl. Lauingenu. Došli so g. dvorni svetnik grof Chorinsky kot zastopnik deželne vlade, župan mesta ljubljanskega g. Ivan Hribar z g. soprogo, predsednik deželnega sodišča g. Albert Levičnik, dvorni svetnik g. Karel Lubec kot zastopnik finančnih uradov, predsednik trgovske zbornice g. Jos. Lenarčič, predsednik mestne hranilnice g. Fran Ko 11 man, dež. odbornik g. Peter Grasselli itd.
Dasi je bilo vse natlačeno polno, se je vendar razvila živahna plesna zabava v najlepšem redu. Ples je vodil g. Lovro Sancin, poštni uradnik z Jesenic. Prvo četvorko je plesalo 192 parov.
V posameznih paviljonih se je zbral lep venec narodnih dam, ki so ljubeznivo stregle mnogoštevilnim gostom. Povsod je bilo živahno vrvenje in zabava, vmes pa se je razlegalo veselo vriskanje planincev. Živahnost brez primere je vladala po vseh prostorih do zgodnjega jutra, in šele po peti uri, ko je nehala svirati godba, se je jelo občinstvo razhajati. Planinski ples je bil res najzabavnejša ljudska veselica in velikanska udeležba iz vseh slojev občinstva je dokazala društvu, da uživa res najobilnejše simpatije.
Prireditev je vodil pomnoženi veselični odbor, čigar člani so bili vsi društveni odborniki in razen njih gg. Avgust Jagodic, Fran Jesih, inžener Leon Mencinger in Oskar Skušek. Vodstvo je opravljal društveni podnačelnik g. dr. Fran Tominšek. Dekoracije je izvršil s sodelovanjem tvrdke i. Naglas društveni odbornik g. inžener Viktor Skaberne, planinski muzej je priredil odbornik g. prof. Verbič, šaljivi list »Zatorog« pa je spisal odbornik g. katehet Janko Mlakar.
Veseličnemu odboru je krepko pomagal damski veselični zbor, kajti brez sodelovanja dam kot gostiteljic bi bila ta sijajna prireditev sploh nemogoča. Načelništvo je prevzela gospa Franja dr. Tavčarjeva, za vsak paviljon pa seje sestavil poseben damski odsek. Cvetličnemu oddelku sta načelovali gospe Marjanica Bulovčeva in Ana dr. Toplakova ter gdčni Darinka Franketova in Minka Kandaretova. Pomagale so jim gospodične: Anica ' Domjanovičeva, Anica Franketova, Ida Juranova, Milka Tomičeva, Pavla Tominšekova in Anica Valnerjeva. Kavarni so načelovale gospe: Marija dr. Kokaljeva, Eliza Mikuševa, Marija Pavlinova in Rozalija dr. Staretova. Sotrudnice so bile gdčne : Marta in Irma Andolšekova, Albina Deisingerjeva, Jos. Klemenčeva, Vida Koblarjeva, Anica in Slavica Mikuševa, Ivanka Omersova in Roza Počivalnikova. V oddelku za šampanjec sta bili načelnici gospe Karla Ciuhova in Ana Hudovernikova, sotrudnice pa gdčne: Anica Ferjančičeva, Olga Fischerjeva, Anica Poljančeva, Bogomila Rudeševa. V paviljonu za slaščice sta bili načelnici gospe Minka Ogorelčeva in Maša dr. Š v i g l j e v a, sotrudnice gdčne: Fanči in Mici Fabijanova, Hilda Kokaljeva in Minka Ogorelčeva. V veliki vinarni v Slavčevi sobi so načelovale gospe: Marija dr. Kušarjeva, Ivana Supančičeva, Ivana Kačičeva, Pepina Macherjeva, Tilka dr. Zbašnikova. Pomagale so jim gospe: Olga Vrtovčeva in Gabrijela Žužkova in gdčne: Pavla Borštnerjeva, Ela Kačičeva, Anica Malijeva, Karla Modičeva, Pavla Senekovičeva, Minka Skabernetova, Elza Svetkova, Vera in Slavica Vencajzova. Buffetu v Slavčevi sobi sta načelovali gospe Minka Jebačinova in Cecilija Kavčnikova. Sotrudnice so bile gospe: Antonija Gogolova in Ferdinanda dr. Majaronova ter gdčne : Anica Gogolova, Minka Jebačinova, Bela Kavčnikova, Pavla Mejačeva, Marjanica Perdanova, Pavla Šubertova, Mici Voduškova in Mira Zupan čeva. V mali dvorani sta načelovali vinarni gospe Julija dr. Ferjančiče v a in Marija dr. Pirčeva. Pomagale so jima gospa Ana Prosenčeva in gospodične: Anica Grassellijeva, Erna Lenčetova, Lea Levčeva, Jelica Poljančeva, Faneta in Milica Prosenčeva. V tamkajšnjem bufetu pa sta bili načelnici gospe Mici Kochova in Elza dr. Tomin-šekova. Pomagale so jima: ga. Marija pl. Trnkoczyjeva in gospodične: Fani Kunstljeva, Ivanka in Tinica Mikuževa in Mimica Rohrmanova. V planinskem muzeju je sodelovala gospa Pavla Hauptmanova.
Za prireditev pa sta si stekli tudi velikih zaslug gospe Ida Škofova in Jelica Korenčanova, ki sta priredili šopke in vstopnice ter tudi nabirali darove.
Vsem sotrudnikom, osobito pa požrtvovalnemu damskemu zboru gre prisrčna zahvala za njih požrtvovalnost.
Obči glas je bil, da naj S. P. D. zopet kmalu priredi enako veselico.
K planinskemu plesu je poslala gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki je bila zadržana, osebno se ga udeležiti, brzojavni pozdrav iz Boke Kotorske, glaseč se : Obžalujoč, da nisem med vami, želim obilo uspeha.