Tri device

2. Tri device.

Stóji, stoji ravno pólje,
V ravnem polju gosta megla,
V gosti megli gladka steza.
Kdo mi je to cesto gládíl?
Gládile jo tri device,
Tri devce, tri sestrice,
Ki so k Urški v vas hodile:
»Bog daj, Bog daj dober večer,
Dober večer, vi županja!
Kaj vas prosimo županja,
Da nas pri vas prenočite.«
»Bom vas vse tri prenočila.« 
»Bog daj, Bog daj dober večer,
Dober večer, vi županja!
Kaj vas prosimo županja,
Da nam date večerjati.« 
»Dala bom vam večerjati.« 
»Bog daj, Bog daj dober večer,
Dober večer, vi županja!
Kaj vas prosimo županja,
Dajte nam, dajte svetlo luč!« 
»Dala vm bodem svetlo luč,
Da bomo čuli celo nuč.« 
»Bog daj, Bog daj dober večer,
Dober večer, vi županja!
Kaj vas prosimo županja,
Dajte nam mizo rezano.« 
»Dala bom mizo rezano,
OkolI mize stol'čke tri,
Da bojo s'dele ďvice tri.« 
»Bog daj, Bog daj dober večer,
Dober večer, vi županja!
Kaj vas prosimo županja,
Dajte nam hčerko Uršiko!« 
»Kak' bi vam dala Uršiko,
Komu bi dala vse blagó,
Vse blagó, čisto zlató!« 
Ko je šla županja spat,
Uršiko zaklenila.
Ko je jednajsta ur'ca bíla,
Ključavnica je popustila,
Uršika šla je k ďvicam v vas.
Srečale so Jezusa
Nebeškega si ženina,
Prinesel je štiri venčeke,
Vsaki devici jednega,
Vsaki devici jednega,
Uršiki najlepšega,
Ki je pustila vse blagó,
Vse blagó, čisto zlató.