Neusmiljeni grof Ljudske pripovedke iz Dobrepolj
Tri vragove neveste
Tone Ljubič
Če je to res?
Spisano: Nataša Jereb
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Tri vragove neveste


Na Kališčih je imel Andraž trdno kmetijo in tri deklice, godne za možitev. Kališča so daleč v hribih, zato dolinski fantje niso vedeli, da bi se Andraževe tri rade možile. Vedel pa je to vrag. Lepo se je obril in počesal, oblekel se v bo¬gatega mlinarja, povabil svojega strica in sta šla na Kališča snubit. Tam ju niso nič poznali, vendar so bili bogatega ženina veseli. Hitro so se zmenili in kmalu je šla starejša od hiše. Na novem domu ji je preoblečeni vrag naročil: »Drugega dela ne boš imela pri meni, kot pospravljati dvanajst sob in hraniti mojega mačka. Povem ti pa, da v tri¬najsto sobo ne smeš nikdar pogledati, sicer ne bo dobro zate.« Tako je bilo; vrag je odhajal vsak dan po svojih poslih, ona pa je pospravljala sobe. Poleg nje je vedno bil tisti vražji maček in je venomer dreto vlekel ter brusil krempeljce. Ni dolgo zdiržala in je pogledala v trinajsto sobo. Kako se je prestrašila, ko je videla tam pekel. Pravi pekel, v ka¬terem so trpele duše. Brž je zaprla vrata, toda bilo je pre¬pozno. Črni maček je že smuknil vragu naproti in mu povedal, kaj je storila njegova žena. Ko je prišel vrag domov, s© je brohotal, da se je gora tresla. Zgrabil j© nesrečno, ženo in jo pahnil v peklo. Nato se je s svojim stricem v drugo« odpravil k Andražu. Oblekel se je v rejenega krčmarja. Zasnubil je drugo« hčer in jo dobil. Tudi njej je naročil: »(Pospravljala boš mojih dvanajst sob in "mojega mačka boš hranila. Ne poglej pa v naslednjo sobo, ker gorje tebi tedaj!« Delala je tako nekaj dni, pa je tudi nijo premagalo, da je pogledala v prepovedano sobo. Maček je »to povedal svojemu gospodu in on je tudi drugo nesrečnico pahnil v pekel. Spet je šel vrag na Kališča snubit. To pot je bil bogat trgovec. Neradi so mu dali, najmlajšo, ker je ona edina še ostala. A ker je bila spretna in pogumna, so menili, da je kot nalašč <za trgovca in so mu jo nazadnje *ie dali. Ko sta mladenca prišla na novi dom, je vrag naročil svoji tretji ženi kakor njenima sestrama in se odpravil po poslih. Deklic pa, najprej je stopila črnemu "mačku na rep, segla po sekiri in mircini odsekala glavo. Vse skupaj je zakopala v gnoj. »Ne bos se ti, črna pošast, vlekla povsod za mano,« je menila in odšla naravnost v trinajsito sobo«. Seveda se je ona tudi prestrašila, ko je videla peklo in v njem svoji sestri. Toda hitro se je osvestila in premislila, kako bo sestri in sebe rešila iz vražjih krempljev. Ko vraga ni bilo doma, je potegnila najstarejšo iz pekla jo posadila na dno oprtnega koša, povrh pa je naložila vsa¬kršnih dobrot in naročila sestri: »Miruj v košu. Le, če 'bo vrag hotel pogledati v koš, preden prispe na Kališče, zakliči: Vidim te, vidim ite!« Vragu, ki je kmalu potem prišel domov, je naročila: »Spodobi se, da greš k nam domov vabit v gosti. D(i pa bodo doma videli, v kako dobro hišo so me dali, jim nesi, kar sem naložila v koš. Ne smeš pogledati v koš, ito bi jaz takoj videla in tedaj gorje ti.« Vrag se je načemeril in ubogaL Preden je pot krenila v reber, se je ustavil in hotel pogledati v koš. Pa se je oglasila najstarejša iz koša: »Vidim te, vidim te!« IMrasil se je in brez počitka nesel do Andraževih. Tam je postavil koš na mizo in se kar vrnil. Andraževim se je to kaj čudno videlo, a ko je iz koša prilezla njihova najstarejša hči in jim razložila kako in kaj, so bili zelo veseli. Potem so težko pričakovali, kdaj se vrneta še oni dve. Čez čas je najmlajša spravila srednjo sestro iz pekla in jo v košu pokrila s peko belega kruha. Naučila jo je ravno tako, kakor prvo. Vragu je pa naložila: >Sedaj imajo na 'Kališčih belo žetev. Mati so postarni in sami doma. Nesi jim bele prešce, da jim bo delo pristorjeno. Gorje ti spet, če bi hotel pogledati v koš!« Še bolj nerad je vrag izpolnil naročilo, šel pa*je. 2e na četrt pota je zavil v hosto in hotel pogledati v koš; a iz koša je zaslišal: »Vidim te, vidim te!« Grmih se je ponovno prestrašil in prinesel koš na Kališče. Tam so bili druge še bolj veseli. Naslednje dni so« samo ugi¬bali, kako se bo neki izmotala najmlajša. Komaj, čez nekaj tednov je deklica naročila vragu: »Pražnje se preobleči. Ta čas bom pripravila koš s črnimi prešcami. Jih boš nesel našim, ki imajo sedaj črno žetev. Pa da mi ne pogledaš v koš, bom precej videla!« Vrag se je šel preobleč, ta čas je dekle postavila k peči slamnato babo z loparjem, sama pa je smuknila v koš in se pokrila s črnim kruhom'. Pražnje oblečeni zlodej si je godr¬njaj e oprtal kos in odšel proti Kališčem. Seveda, ko je hotel pokukati v.koš, se je dekle iz kojša^precej oglasila: •»(Vidim te, vidim te!« Zato je pospešil korak in kaj kmalu odložil breme pri Andraževih. •Ko so se na Kališčih veselili rešitve vseh treh, je vrag nejevoljen prikrevsal domov in zabrundal na žensko, ki je stala pri peči: »iDa veš, danes sem zadnjič nosil!« Slamnata baba mu ni nič odgovorila, zato je še enkrat zakričal vanjo iste besede. Ko mu tudi tedaj ni odgovorila, ga je zgrabila jeza ter je pahnil babo, da se je prevrnila in po¬kazala, da je slamnata. Tedaj je spoznal prevaro. Zarjul je strahovito in butnil slamnato strašilo v peč. Od tistih dob je vrag ostal sam. Nikoli več se hi poskusil ženiti.