Kakor pelin časi grenijo,

kakor zlato klasi zorijo

na njivi, ki si jo ti oral.

Se spomniš jeseni?

Ob plugu si stal

smehljaje.


Pomlad zdaj prešla je

in srp se iskri.

Pošljem ti zlate klasove tri.

Prvi zavonja naj ti po prostosti

v ječo preozko tvoji mladosti;

drugi naj zdravja ti da in moči,

da boš pričakal, kar čakamo mi;

tretji naj kruh bo, ki po domu diši.


Odžela sem jih — klasove tri zlate,

zase in zate in zanj, ki ga ni.