Trije potniki
Trije potniki. Gorázd |
|
Po cesti so potniki šli trije,
Po cesti čez to široko polje.
Pomlad obiskala bila je svet,
Po gorah dolinah trosila je cvet.
„O krasna dežela, prvi dé,
Na svetu krasnejše srce ne vé!“
„Res,“ drugi pristavi, „lep je kraj,
Ta kraj domači, je zemski raj“.
„Še bolj ko dežela mi drag je rod,
Moj narod ubogi, ki biva tod!“
In tretji — je molčal; v očeh solze
Igrale so sladke mu in grenke.