Trije velikani (Vera Albreht)

Trije velikani Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Trije velikani, str. 45-47, Pustov god, 1965.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V Gluhi lozi so živeli
trije velikani,^[1]
vrh Gorjancev so čepeli,
pili, jeli so in peli,
v lice nasmejani^[2].

Vse, karkoli so staknili
v zidanicah Trške gore,
so v ogromen sod nalili,
se napajali do zore.^[3]

Pet volóv in dve kobili
so za zajtrk pomlatili^[4].
Ker imeli so skomine
še po račkah in puranih,
vsem, kar jih biló^[5] je zbranih,
so peresca populili,
z bederci se pogostili,
v mastne brade nasmejani,
trije velikani.

Ko so glad si potešili
in odžejali si žejo,
pipe v usta so vtaknili
daljše, kot ima bukev vejo,^[6]
z listjem si jih nabasali^[7]
in ob zvezdah jih prižgali,
da se dvignil oblak je dima
od Gorjancev tja do Rima.
Puhali so v krogu zbrani^[8]
kot mehovi velikani.

Ko je prvi glasno^[9] kihnil,
je vse dimnike odpihnil,
ko si drugi nos je obrisal,
je ljudi po tleh zabrisal,
ko je tretji pljunil v travo,
so imeli kar poplavo.^[10]

To sem čuIa od soseda,
tistega, ki križem gleda,
ki je danes slep in gluh –^[11]
da ni bilo kar od muh,
ko so tresli se v Ljubljani,
kdaj vdro^[12] vanjo velikani.^[13]

Opombe urednice

Prva objava: Vera Albreht, Trije velikani, Enajsta šola, 1953, let. 1, št. 1, str. 3; ilustriral Jože Ciuha.

1. Beseda velikani je v prvi objavi povsod pisana z veliko začetnico.
2. podivjani
3. V prvi objavi sta tej kitici priključena še naslednja verza.
4. polovili
5. brez naglasa
6. daljšo ko ima bukev vejo –
7. s suhim listjem nabasáli
8. Puhali so, v krogu zbrani / kot mehovi, Velikani.
9. glásno
10. je napravil še poplavo.
11. ki je zdaj že slep in gluh –
12. vdró
13. V prvi objavi je sledila naslednja sedem vrstična kitica.
    
    Če pa meni ne verjameš,
    láhko knjigo v roko vzameš,
    tisto knjigo iz police,
    ki je last brezzobe Mice -
    tam stoji na vsaki strani,
    da bili so Velikani,
    res nekoč na svet poslani.