Tudi kmet in rokodelec se zdej po postavi gospoda imenujeta

Tudi kmet in rokodelec se zdej po postavi gospoda imenujeta anonimno

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 38 (20.9.1848)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Unidan sta mi dva kmeta pripovedovala, de se jima smešno zdi, de sta bila po pismu v kancelijo povabljena in „gospoda“ imenovana. „Ne véva“ ‒ sta rekla ‒ „ali gospodje v kancelíi norce iz nas kmetov delajo, ali kaj?“

Ljubi moji! to ni nobena norčija, ampak resnica po očitnim Cesarskim povelji. Po novih ustavnih postavah ni nobeniga razločka med nami, kakor samo ta, ki nam ga častitljivost našiga obnašanja in omikano zaderžanje da. De bomo duhovne in deželske naprejpostavljene tudi prihodnjič imeli, de jih bomo spoštovali in se postavam pokorne skazali, to vsak sam vé, kteri le enmalo pomisli, de svobodnost ali frajost ni razujzdanost, ktera vsako družino, tolikanj več pa celo cesarstvo v nič spravi, kar žalostne prekucíje starih časov očitno kažejo.

Vsak samostojni kmet ali rokodelec je tedej zdej gospod in se bo gospod klical, kakor smo mi že zdavnej v Novícah v imeniku prejemnikov vsaciga „gospoda“ imenovali. Torej pa milostljivi Cesar tudi pričakujejo, do se bo vsak takó obnašal, kakor se gospodu spodobi, to je, priljudno in omikano, česar se pa človek le v šoli in med dobro tovaršijo naučí, čeravno dolge suknje in gosposkiga klobuka ne nosi. Saj obléka ne stori praviga gospoda, ampak vednost, lepo obnašanje in blago serce.

Ker ste tedej, dragi kmetje in rokodelci! povzdignjeni na enako stopnjo z drugimi deržavljani (Staatsbürger), se boste gotovo tudi v vsim spodobno obnašali ‒ torej tudi ne ošabno čez druge povzdigovali, kér taka pravica nobenimu ne gré.