Užaljena miš

← V dežju

Užaljena miš V deveto deželo Severin Šali

Veveričin zobek →

Spisano:	Pretipkala iz V deveto deželo 1995, Tanja Jerič.
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

UŽALJENA MIŠ

»O hudirja, o ti zlomek!
Voda nam je vdrla v domek,
zdaj je v sobah vse navkriž,«
tarna zunaj mati miš.

»Mož Mišjak v sivi suknji
moker poležuje v luknji,
v koti ždi kot čuri muri,
tuhta: bo obed ob uri?
O poznam ga, je prelen,
da suhih bi naklal polen,
ali znosil posteljnino
ven na sonce, na skalino.
Sinek Miško - ista figa,
mlaka ga prav nič ne briga:
v latvici po nji se vozi!
Meni pa, neumni kozi,
pustita vodo ven izplati.

Le počakajta, lenuha:
mati vama jo zakuha!
Čepita v sobi brez kosila,
jaz k teti bom se povabila.
Tam lepo iz polne sklede
jedli bova v božjem miru,
za posladek pa ob siru
še obirala sosede.

Za vaju dva pa, primaruha,
kar maček naj kosilo skuha.«