Ubogljivi Mihec

Ubogljivi Mihec Jožef Mihelič

Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi.

Viri:	Slovenec 7. 4. 1940; Slovenec 15. 9. 1940; Slovenski list 1940 (11/191)
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Očka in mama sta šla na semenj,
Mihca doma sta pustila.
»Dobro zapri, če iz hiše greš ven,« 
sta mu skrbno naročila.

»Kar brez skrbi se podajta na pot,
prav nič ne bo se zgodilo:
ves čas nikamor ne pojdem od tod —
pa če ne vem kaj bi bilo.«

Nista še bila na koncu vasi,
prišel sosedov je Janko:
»Mihec, oj, Mihec, poslušaj me ti,
kaj je naročil naš Stanko:

Pojdi z menoj, da igramo se kaj,
midva doma sva zdaj sama!
To bo prijetno, verjemi mi — aj! —
ker na semenj je šla mama ...«

Mihec vesel, da še nikdar tako,
Janka kar hitro uboga;
ni vežnih duri zaprl za sabo.
»Eh, saj ne bo sem nikoga!«

Ko pa bolj pozno popoldne
sta se očka in mama vrnila,
Mihca nikjer, a razmetano vse:
hiša je — oropana bila ...