Uime A. D. 1940

Uime A. D. 1940
(Izpod zemlje)
France Kozar

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

1.
Za zdaj pri nas je kakor naši dedje so prerokovali.
Človeštvo je zdrvelo v medsebojno klanje.
Iz zemlje do neba so žarometi te strahote osvetlili
in vsega ni več zdaj za znosno branje.

2.
Vojske, žitna polja so poteptala,
krvave madeže vojskà nam perejo dežjà nalivi.
V potokih se pretaka kri in glad in kuga že straši.
Neurja vse so že ljudi zdivjala.

3.
Življenje je človeka postalo zdaj brez cene.
Za padlimi jočejo otroci, matere in žene,
ko bombe kot dež lijo iz neba.
In z njimi uime pustošijo plodna tla.

4.
O, uime, zakaj tako tepete človeka?
Mar konec se sveta nam obeta?!
Mar ste znanilke novega nam veka?
Propast ka-li je to, kar zemlja in nebo
počneta? Ne jemlji, ne jemlji
nam kar naše je in gre zemlji!

O, uime, prizanesite vsaj s krvjo,
ki se preliva med ljudmi.
Življenje se upira nad stvarmi,
ki tvoje sile klete ga tepo.

A v marsičem o uime, ki sipate nam zlo
z vojskami, nalivi, potresi v zdanjem letu,
še bogotajcem odpirate oči za njo,
ki naziva se usoda črna vsa divja v poletu.

5.
Za zdaj drže vse prerokbe.
Za zdaj o uime še opravljate obtožbe.
Za zdaj še žanjete nad nami.

A sla in upi, ki za gorami
v zarje se svetlikajo,
nam slikajo
podobe. Kakšne, — to ohrani nam
bodočnost, ki nam jih šele oznani.