Pojem ti pesem, Dobrota-vlačuga.
da se pobrativa kot tolovaji:
v srcu si vzor, a na cesti le kuga —
vrag naj gre s cvetjem, ki klilo je v maji!
Dobro je, bratje, vsem dobrim na svetu —
bolje pa njim, ki so skriti pod rušo,
ali najbolje je danes dekletu,
ki je prodalo telesce in dušo.
V belih blazinah tiran so bohoti,
smeje se v noč, kjer izžeti obrazi
klanjajo v prahu se božji lepoti, —
njim se hahlja in še svoji ekstazi ...
Pojem ti pesem, Dobrota-resnica,
sredi nadlog in te silne nesreče
stopiš med nas kakor čista devica —
kot razodetje beseda trepeče.
Dajte, razširite zemlji osnove,
da jo pozdravi ta nova mladost!
V krvi si zarje oprala je nove,
Bog je ž njo, Bog — naša sveta prostost!
Vi vsi brezpravni, brez reda in glasa —
blagor vam množice, dan gre nasproti:
jeklo razjeda zob novega časa,
jutri smo eno v Pravici-dobroti!
