Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Družbena ureditev

Ustava SFRJ

Ustavni odlok
Predgovor in vsebina
Temeljna načela
I. SFRJ
II. Družbena ureditev
III. Odnosi v federaciji
IV. Organizacija federacije
V. Sprememba ustave
VI. Prehodne in končne določbe
Ustavni zakon

DRUGI DEL DRUŽBENA UREDITEV

I. poglavje - Družbenoekonomska ureditev

1. Položaj človeka v združenem delu in družbena lastnina

10. člen

Socialistična družbenoekonomska ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti.

11. člen

Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka.

Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela

Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.

12. člen

Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v spolni rabi so družbena lastnina.

Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ali materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti.

Družbena sredstva se ne morejo uporabljati za prilaščanje tujega presežnega dela, niti ne za to, da bi omogočala tako prilaščanje

13. člen

Delavec v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, ima pravico dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi. da bi zadovoljeval svoje osebne in družbene potrebe, in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.

Pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja družbenih sredstev urejata ustava in zakon skladno z naravo in namenom teh sredstev.

14. člen

Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev.

15. člen

Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo.

Delavci v združenem delu si ne morejo pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu.

16. člen

Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo.

Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci teh organizacij združenega dela neposredno z delovnimi ljudmi katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.

Delavci organizacij združenega dela družbenih dejavnosti dosegajo s svobodno menjava dela enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci organizacij združenega dela in drugih dejavnosti.

Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela.

17. člen

O celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, doseženem v različnih oblikah združevanja dela in sredstev na podlagi delovanja tržnih zakonitosta in na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka; odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti.

Dohodek, ki ga skupaj dosežejo temeljne organizacije združenega dela z združevanjem dela in sredstev, razdelijo v celoti med seboj glede na delež, ki so ga k njemu prispevale; in sicer po merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom.

V temeljni organizaciji združenega dela doseženi dohodek je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da pridobivajo osebni dohodek.

18. člen

Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za prtdobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini in republiki oziroma avtonomni pokrajini.

Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini ali v republiki oziroma avtonomni pokrajini, temelji na samoupravnih osnovah.

19. člen

Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno in skupno porabo; za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.

Delavci razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmeren njihovemu prispevku, ki so ga dali k dohodku s svojim delom in vlaganjeni družbenih sredstev kot minulega dela.

20. člen

Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije.

21. člen

Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke.

Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo z delavci v drugih organizacijah združenega dela skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.

Če se z razporejanjem dohodka oziroma delitvijo sredstev za osebne dohodke rušijo razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali nastajajo motnje v družbeni reprodukciji, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo motnje v družbeni reprodukciji.

22. člen

Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi so zajamčeni iz dela osebni dohodek in druge pravice najmanj v višini oziroma obsegu, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost.

Višino zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic ter način njihovega uresničevanja določajo samoupravni sporazum družbeni dogovor in zakon glede na splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in splošne razmere okolja, v katerem delavec dela in živi.

23. člen

Z zakonom se lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, začasno omeji razpolaganje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela z delom sredstev družbene reprodukcije ali določi obvezno združevanje dela teh sredstev za financiranje določenih nujnih potreb družbene reprodukcije. Z obveznim združevanjem dela sredstev družbene reprodukcije ni mogoče delavcem temeljne organizacije združenega dela trajno odvzeti pravic glede teh sredstev

24. člen

Organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga.

25. člen

Organizaciji združenega dela in drugi družbeni pravni osebi se smejo za ustrezno odškodnino in po postopku, ki ju predpisuje zakon,odvzeti ali omejiti pravice, ki jih imata glede nepremičnin ter posameznih premičnin, in druge pravice v družbeni lastnini, vendar samo, če to zahtevajo na podlagi zakona ugotovljene potrebe po natrtnem urejanju prostora ali graditvi objektov družbenega pomena ali kakšen drug z zakonom določen splošni interes.

Za odvzete pravice glede zemljišč ali drugih naravnih bogastev ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine samo za delo in sredstva, ki jih je vložila v zemljišče ali drugo naravno bogastvo. Če je zemljišče ali drugo naravno bogastvo pogoj za delo, ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine, ki ji zagotavlja, da se ta pogoj ne bo poslabšal.

26. člen

Delavcem temeljne organizacije združenega dela, ki uporablja pri svojem poslovanju sredstva drugih organizacij združenega dela, te pa imajo iz tega naslova pravico do deleža pri skupaj doseženem dohodku, se v okviru teko doseženega dohodka zagotavljajo sredstva za njihovo osebno in skupno porabo v skladu s skupnimi osnovami in mertli, ki veljajo v organizacijah združenega dela; kot tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki ustrezajo njihovemu prispevku k skupaj doseženemu dohodku.

Merila za ugotavljanje prispevka k skupaj doseženemu dohodku se določajo s samoupravnim sporazumom v skladu z enotnimi načeli o združevanju sredstev, ki jih določa zvezni zakon.

Organizacije združenega dela; ki združijo sredstva; ne morejo na tej podlagi pridobiti pravice do trajnega deleža od dohodka organizacije združenega dela, ki piri svojem poslovanju uporablja ta sredstva.

Pravica do deleža pri skupaj doseženem dohodku iz združitve sredstev ugasne, ko so organizaciji združenega dela poleg ustreznega deleža pri skupaj doseženem dohodku vrnjena tudi sredstva, ki je z njihovo združitvijo tako pravico pridobila, oziroma ko po samoupravnem sporazumu preneha pravica do povračila združenih sredstev.

27. člen

Organizacija združenega dela lahko pri svojem poslovanju uporablja sredstva tujih oseb pod pogoji in v mejah, ki jih določa zvezni zakon.

Delavci organizacije združenega dela, ki uporablja sredstva, katera so vložile tuje osebe, imajo enake družbenoekonomske in druge samoupravne pravice kot delavci organizacij združenega dela, ki uporabljajo pri svojem poslovanju sredstva drugih domačih organizacij združenega dela.

Tuja oseba, ki je vložila sredstva v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je lahko udeležena pri njenem dohodku samo v mejah in pod pogoji, ki veljajo za medsebojnarazmerja domatih organizacij združenega dela.

Pravic tuje osebe glede sredstev, ki jih je vložila v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ni mogoče zmanjšati z zakonom ali z drugim predpisom, potem ko začne veljati pogodba, v kateri so te pravice določene.

28. člen

Za razširitev materialne osnove dela lahko organizacije združenega dela zbirajo denarna sredstva občanov in jim poleg vračila teh sredstev zagotovijo za vložena sredstva še obresti ali druge na podlagi zakona določene ugodnosti.

29. člen

Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, delavci, ki opravljajo taka dela v kmetijski ali drugi zadrugi, kot tudi delavci v organizaciji poslovnega združevanja, banki in zavarovalni skupnosti, oblikujejo delovno skupnost. Delavci v taki delovni skupnosti se lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo v organizacijo združenega dela.

Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo druga dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, ter delavci, ki opravljajo taka dela za kmetijsko ali drugo zadrugo, oblikujejo delovno skupnost, če niso izpolnjeni z ustavo določani pogoji, da se organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela.

Delavci teh delovnih skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z osnovami in merili za delitev, ki veljajo v organizacijah združenega dela, ter druge samoupravne pravice delavcev v organizacijah združenega dela v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene.

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti in uporabnikov njihovih storitev se urejajo s samoupravnim sporazumom, medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti pa z njihovimi samoupravnimi akti v skladu s tem samoupravnim sporazumom.

30. člen

Delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva in organe družbenopolitičnih skupnosti, imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev ki veljajo za organizacije združenega dela. Imajo tudi druge samoupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, ter v skladu z družbeno in politično odgovornostjo, ki jo imajo za izvrševanje svojih funkcij in nalog organizacije, skupnosti in organi, za katere opravljajo dela.

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti ter organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela, se urejajo s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom.

Na te delovne skupnosti se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela.

Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti se urejajo z zakonom; kadar to dopušča narava dejavnosti organov, pa tudi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi ter s samoupravnimi akti delovne skupnosti:

Aktivne vojaške osebe in civilne osebe, ki so v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, uresničujejo ustrezne pravice v skladu z zveznim zakonom in v skladu z naravo dejavnosti in značajem oboroženih sil.

31. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.

Delovni ljudje, ki opravljajo katero od teh dejavnosti, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti, ki imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela in v katerih imajo delovni ljudje v osnovi enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela.

Zakon določa pogoje, pod katerimi ti delovni ljudje in njihove delovne skupnosti uresničujejo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti, in pogoje, pod katerimi lahko pri opravljanju teh dejavnosti uporabljajo družbena sredstva in jih upravljajo. Zakon tudi določa, kako delovni ljudje sodelujejo z organizacijami združenega dela in kako so udeleženi pri ustvarjanju pogojev za delo v teh organizacijah in pri razpolaganju z rezultati svojega dela, izraženimi v skupaj doseženem dohodku.

32. člen

Delavci organizacij združenega dela skrbijo skupaj in enakopravno po načelih vzajemnosti in solidarnosti za nenehno zboljševanje življenjskih razmer delavcev s tem, da v ta namen izločajo sredstva in jih združujejo, in na drug način.

Organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti so dolžne po načelih vzajemnosti in solidarnosti dajati gospodarsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave, in sprejeti ukrepe za njihovo sanacijo, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu.

Organizacija združenega dela zagotavlja sama ali sporazumno z drugimi organizacijami združenega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje pridobljenih pravic delavcev, če njihovo delo pri njej ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati.

Če zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu organizacije delavčevo delo v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno, delavec ne more izgubiti lastnosti delavca te organizacije, dokler se mu ne zagotovi drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam.

Z zakonom se lahko določi obveznost združevanja sredstev v te namene in za zaposlovanje sploh ter predpišejo pogoji za uporabo teh sredstev.

33. člen

Delavci v združenem delu prispevajo sredstva za splošne z ustavo določene družbene potrebe, ki jih zadovoljujejo v družbenopolitičnih skupnostih, s tem, da plačujejo tem skupnostim iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov davke in druge davščine v skladu z namenom oziroma s cilji, za katere so namenjena z davki in drugimi davščinami pridobljena sredstva.

Obveznosti plačevanja davkov in drugih davščin družbenopolitičnim skupnostim se določajo po tem, koliko zmore gospodarstvo v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela ter a potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom družbe za razvoj proizvajalnih sil, zagotoviti zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije. Te obveznosti se določajo tudi po tem, koliko zmore organizacija združenega dela v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva ter z rezultati dela in uspehi, ki jih doseže, zagotoviti zadovoljevanje teh potreb.

Ta načela veljajo tudi, kadar družbenopolitične skupnosti s svojimi akti začasno omejijo razpolaganje s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v organizacijah združenega dela, ali naložijo obvezno združevanje teh sredstev.

2. Združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije

34. člen

Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah združenega dela delavci svobodno združujejo v delovnih organizacijah in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v raznih oblikah združevanja dela in sredstev urejajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, pri čemer se v vseh teh razmerjih zagotavljajo delavcem z ustavo zajamčene pravice.

35. člen

Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev. povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije združenega dela v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom.

Delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe.

Pod pogoji in na način, ki jih določa zakon; lahko ustanovijo delovno organizacijo delovni ljudje, da uresničujejo svojo pravico do dela ali zadovoljujejo svoje potrebe po proizvodih in storitvah te organizacije. Delovno organizacijo lahko v skladu z zakonom ustanovijo tudi civilne pravne osebe.

Delovni ljudje oziroma civilne pravne osebe, ki ustanovijo organizacijo združenega dela in vložijo vanjo svoja sredstva, imajo lahko do te organizacije iz teh sredstev samo pravice, kot jih imajo občani, od katerih organizacije združenega dela zbirajo sredstva za razširitev materialne osnove svojega dela.

Zakon lahko predpiše; da za opravljanje določenih dejavnosti delovni ljudje in civilne pravne osebe ne morejo ustanavljati delovnih organizacij.

Delovne organizacije imajo enak položaj, delavci v njih pa enake družbenoekonomske in druge samoupravna pravice in odgovornosti, ne glede na to, kdo je delovno organizacijo ustanovil.

36. člen

Delavci v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in v katerem lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, imajo pravico in dolžnost organizirati tak del delovne organizacije v temeljno organizacijo združenega dela:

Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije združenega dela, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela:

Družbenoekonomske in druge samoupravne odnose v temeljni organizaciji združenega dela urejajo njen statut in drugi samoupravni akti skladno z ustavo in zakonom.

Če je bil v zvezi z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela sprožen spor, se dotlej, dokler spor ni končan, proti volji delavcev, ki so sklenili organizirati temeljno organizacijo združenega dela, ne morejo spremeniti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jih imeli do dneva sprejetja sklepa, o katerem teče spor.

37. člen

Delavci imajo pravico temeljno organizacijo združenega dela v kateri delajo, izločiti iz sestave delovne organizacije.

Temeljna organizacija združenega dela, ki se izloča, je dolžna sporazumno z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela in z delovno organizacijo kot celoto urediti način in pogoje za izpolnitev svojih obveznosti, ki jih je do njih prevzela do izločitve: ter jim povrniti z izločitvijo nastalo škodo.

Delavci ne morejo svoje temeljne organizacije združenega dela izločiti iz sestave delovne organizacije, če bi to v nasprotju s splošnim interesom bistveno otežilo ali onemogočilo delo drugim temeljnim organizacijam v delovni organizaciji oziroma delovni organizaciji kot celoti.

38. člen

Delovne organizacije se lahko združujejo v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije pa v skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, v katerih uresničujejo določene skupne interese.

Zakon ali odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, predpiše obvezno združevanje določenih vrst organizacij združenega dela v skupnosti, v katerih se v spočnem interesu zagotavlja enotnost sistema dela na ustreznih področjih.

39. člen

Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo banko kot posebno organizacijo za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov ter v njej skupaj z drugimi osebami združujejo sredstva za uresničevanje skupnih interesov, ki jih imajo pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje, razširjanje in pospeševanje dejavnosti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, in za uresničevanje drugih skupnih interesov.

Družbene pravne osebe upravljajo poslovanje banke, ki posluje z njihovimi sredstvi. Sredstva, ki jih banka doseže, po poravnavi stroškov poslovanja in izločitvi sredstev za delovno skupnost banke, razporejajo te družbene pravne osebe med seboj.

Družbene pravne osebe imajo pravico upravljati določene zadeve banke v njeni enoti, ki posluje z njihovimi sredstvi

Družbenopolitična skupnost ne more hiti ustanoviteljica banke in je tudi ne more upravljati.

Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb, ki z njihovimi sredstvi banka posluje, upravljanje banke in poslovanje banke urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi banke, njen statut in zakon.

40. člen

Poslovanje finančnih organizacij ki se ustanavljajo zaradi zbiranja hranilnih vlog in upravljanje teh organizacij ter poslovanje bank, ki se nanaša na zbiranje hranilnih vlog, ureja zakon v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema.

Pravice občanov, da na podlagi hranilnih vlog soodločajo o poslovanju teh finančnih organizacij in da poleg dogovorjenih obresti pridobijo še druge določene ugodnosti, ureja zakon.

41. člen

V organizacijah združenega dela, ki se poleg drugih dejavnosti ukvarjajo tudi z bančnim ali podobnim poslovanjem, imajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe glede tega poslovanja v načelu enake pravice, kot jih imajo družbene pravne osebe v banki, ki posluje z njihovimi sredstvi.

Če se v organizaciji združenega dela organizira notranje bančno ali podobno poslovanje, se za tako poslovanje uporabljajo načela, ki veljajo za poslovanje bank.

42. člen

Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumnim ustanovijo skupnost za zavarovanje premoženja in oseb pred enakimi oziroma sorodnimi vrstami rizika oziroma škode ali več različnimi vrstami rizika oziroma škode in v njej skupaj z drugimi osebami po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zavarovanje premoženja in oseb in za odvrnitev ali zmanjšanje neugodnega učinka vzrokov, ki lahko povzročijo tako škodo.

V zavarovalni skupnosti, v kateri se združujejo sredstva za zavarovanje premoženja ali oseb pred več različnimi vrstami rizika oziroma škode, oblikujejo zavarovanci, ki združujejo sredstva za zavarovanje pred enakimi ali sorodnimi vrstami rizika oziroma škode, posebne rizične skupnosti in združujejo sredstva v posebne zavarovalne sklade za tovrstno škodo. Zavarovanci v rizičnih skupnostih določajo sporazumno z drugimi zavarovanci v isti zavarovalni skupnosti, pod katerimi pogoji se lahko sredstva skladov, namenjena za poravnavanje obveznosti pri škodi ene vrste; uporabljajo za poravnavanje obveznosti pri škodi drugih vrst.

Družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti oziroma rizični skupnosti, upravljajo poslovanje teh skupnosti.

Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb; ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti, upravljanje te skupnosti in njeno poslovanje urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njen statut ali kakšen drug samoupravni akt in zakon.

Občani in civilne pravne osebe - zavarovanci soupravljajo zavarovalno skupnost oziroma rizično skupnost in uresničujejo v njej druge pravice v skladu s statutom zavarovalne skupnosti in z zakonom.

43. člen

Razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, ter proizvodnimi in drugimi organizacijami, s katerimi poslujejo, temeljijo na načelih sodelovanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev v okviru tega sodelovanja. Te organizacije uveljavljajo po načelih enakopravnosti medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupni riziko, zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove in za večanje produktivnosti dela v proizvodnji in prometu ter so udeležene pri dohodku, doseženem s tem sodelovanjem, v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevale.

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, se organizirajo in poslujejo po načelih obveznega sodelovanja med proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, za katere opravljajo izvoz ali uvoz, in v okviru tega sodelovanja; določajo skupno politiko proizvodnje oziroma druge dejavnosti ter politiko izvoza in uvoza, razporejajo dohodek, dosežen s tem sodelovanjem kot skupni dohodek, ter skupaj prevzemajo riziko tega poslovanja in odgovornost za pospeševanje proizvodnje in prometa v skladu s samoupravnim sporazumom ali pogodbo o sodelovanju.

Zvezni zakon ureja, v katerih primerih in pod katerimi pogoji so organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, s prometom blaga na debelo in z drugimi posli v zvezi s prometom blaga in storitev, ki jih določa zakon, dolžne združevati delo in sredstva s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela s katerim poslujejo. Zvezni zakon ureja tudi način in obliko združevanja dela in sredstev, način odločanja o skupnem poslovanju ter skupno prevzemanje rizika in določa načela za delitev skupaj doseženega dohodka.

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev za neposredno porabo so dolžne na način, ki ga določa zakon, sodelovati in se o zadevah skupnega pomena dogovarjati s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in z drugimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov.

44. člen

Organizacija združenega dela sme opravljati dejavnost in vlagati sredstva družbene reprodukcije v tujini pod pogoji in v mejah, ki jih predpisuje zvezni zakon.

Pravice in sredstva, ki jih organizacija združenega dela na kakršnikoli podlagi pridobi v tujini, so sestavni del družbenih sredstev, ki jih upravljajo njeni delavci.

V organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost v tujini, imajo delavci, katerih delovna mesta so v tujini, enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci te organizacije v državi.

45. člen

Temeljne in druge organizacije združenega dela, njihove skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, banke skupnosti za zavarovanje premoženja in oseb ter druge finančne organizacije so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi zakonu in samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma aktu o ustanovitvi.

Te organizacije, skupnosti in združenja ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu se vpisujejo v register organizacij združenega dela.

46. člen

Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku, ki jih predpisuje zakon, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov.

47. člen

Če nastane v organizaciji združenega dela spor med delavci posameznih delov organizacije oziroma med delavci in organi organizacije ali med delavci organizacije in organi družbenopolitične skupnosti, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, imajo delavci pravico in dolžnost, da svoje zahteve v zvezi s sporom izrazijo prek sindikalne organizacije.

Sindikalna organizacija ima pravico in dolžnost začeti na zahtevo delavcev ali na svojo pobudo postopek za rešitev spora in v tem postopku skupaj z ustreznimi organi upravljanja organizacije združenega dela oziroma z organi družbenopolitične skupnosti določiti osnove in ukrepe za rešitev vprašanj, zaradi katerih je nastal spor.

48. člen

Organizacija združenega dela oziroma organizacija postovnega združevanja, ki opravlja gospodarsko dejavnost, se lahko odpravi pod pogoji in postopku, ki jih predpisuje zvezni zakon, če ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti, če dalj časa ne more obnavljati družbenih sredstev, s katerimi posluje in zagotavljati delavcem uresničevanja z ustavo zajamčenih pravic glede njihove materialne in socialne varnosti ali če ne more izpolnjevati drugih z zakonom določenih ali s pogodbo prevzetih obveznosti.

Organizacija združenega dela, ki opravlja družbeno dejavnost, se pod pogoji in po postopku. ki jih predpisuje zakon, lahko odpravi, če ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev ali ni več pogojev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost.

49. člen

Z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, se lahko določi da so posebnega dražbenege pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.

Če zahteva poseben družbeni interes, se lahko z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu uredi način uresničevanja tega interesa v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju.

50. člen

Organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihova poslovna združenja se združujejo v gospodarske zbornice ali druga splošna združenja za skupno pospeševanje dela ali poslovanja, za usklajevanje posebnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, za dogovarjanje o planih in programih za delo in razvoj in o samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov, za dajanje pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za izdajanje zakonov in določanje ekonomske politike ter za obravnavanje in urejanje drugih vprašanj skupnega pomena.

Za uresničevanje teh ciljev se tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, lahko združujejo v združenja za posamezne dejavnosti oziroma področja dela in v druga splošna združenja.

3. Samoupravne interesne skupnosti

51. člen

Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesno skupnost.

Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti.

Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z nameni oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena.

52. člen

Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese.

Medsebojna razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem. ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je bila ustanovljena interesna skupnost, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uveljavljajo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.

Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti.

53. člen

Da bi si zagotovili socialno varnost, ustanavljajo delovni ljudje samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali drugih oblik socialnega zavarovanja, v katerih združujejo sredstva v ta namen in določajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela svoje skupne in posamične obveznosti do teh skupnosti ter skupne in posamične pravice, ki jih v njih uresničujejo.

Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih, v katerih se uresničujejo določeni skupni interesi z združevanjem sredstev v skupne sklade po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

54. člen

Delovni ljudje ustanavljajo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne interesne skupnosti na stanovanjskem področju, v katerih te organizacije in skupnosti združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program te graditve ter skupaj s stanovalci upravljajo stanovanjske hiše in stanovanja, ki so družbena lastnina, in uresničujejo druge skupne interese.

Zvezni zakon lahko predvidi ustanovitev posebnih interesnih skupnosti za graditev in upravljanje stanovanj, potrebnih za aktivne vojaške osebe in civilne osebe v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije ter za delavce in funkcionarje zveznih organov.

55. člen

Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike vodnega gospodarstva, prometa in drugih dejavnosti materialne proizvodnje se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti organizacij združenega dela s teh področij ter uporabnikov njihovih proizvodov in storitev, v katerih ti uresničujejo skupne interese, določene s samoupravnim sporazumom, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov.

56. člen

Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico. da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov in da v tej temeljni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese.

Samoupravne interesne skupnosti se lahko združujejo v širše interesne skupnosti, ustanavljajo zveze in druga združenja interesnih skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.

Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavija za območje, ki je širše od občine, se lahko za območja občin ustanovijo skupnosti kot deli te samoupravne interesne skupnosti.

57. člen

Samoupravne interesne skupnosti in njihove temeljne skupnosti in enote ter združenja samoupravnih interesnih skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti oziroma združenja interesnih skupnosti in po svojem statutu.

58. člen

Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, dotoči obvezna ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov tej skupnosti.

Dejavnosti oziroma zadeve, za katere zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določa, da so posebnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti.

59. člen

Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to predpisuje zakon, s svojo odložitvijo začasno uredi tako vprašanje.

Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela.

4. Sredstva družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij

60. člen

Družbenopolitične organizacije in druge z zakonom določene družbene organizacije lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu s svojim statutom in zakonom. Te organizacije lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo gospodarsko in drugo delavnost v skladu s svojimi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo.

5. Družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov

61. člen

Kmetu in članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uveljavlja z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost.

Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje tudi glede združevanja dela in sredstev ter v tržni menjavi in kreditnih razmerjih.

62. člen

Kmetje lahko združujejo svoje delo in delovna sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov ali pa jih lahko združujejo z organizacijami združenega dela.

Kmetijska zadruga ima v načelu položaj pravice, obveznosti in odgovornosti organizacije združenega dela.

Kmetje lahko obdržijo lastninsko pravico na sredstvih. ki jih združijo v kmetijski zadrugi, ali si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom zadruge.

Iz dohodka, ki ga kmetijska zadruga doseže s poslovanjem, gre kmetom kateri so v zadrugi združili svoje delo in sredstva, del v sorazmerju s tem, kolikor so k dohodku prispevali s svojim delom in združitvijo sredstev oziroma sodelovanjem z njo. Presežni del dohodka vloži kmetijska zadruga kot družbeno lastnino v svoje sklade in ga uporablja za razširjanje in pospeševanje svoje dejavnosti.

63. člen

S tem da kmetje svobodno in enakopravno združujejo svoje delo in delovna sredstva z delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi razširjajo materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja in na tej podlagi popolneje zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe ter razvijajo svoje delovne in druge sposobnosti.

Kmetje, ki so svoje delo in delovna sredstva neposredno ali po kmetijski zadrugi ali kakšni drugi obliki združevanja kmetov združili z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, upravljajo v skladu s samoupravnim sporazumom enakopravno z delavci te organizacije skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali.

6. Samostalno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov

64. člen

Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, če opravljanje dejavnosti z osebnim delom ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela in če ni v nasprotju z načelom pridobivanja dohodka po delu in z drugimi temelji socialistične družbene ureditve.

Zakon ureja pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in lastninske pravice na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom.

Če tako zahteva družbeni interes, se lahko z zakonom določijo dejavnosti, ki se ne morejo opravljati s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov.

65. člen

Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov lahko ustanovijo zadrugo in v njej po načelih enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva in skupaj razpolagajo z dohodkom, ki ga doseže zadruga.

Zadruga, katero ustanovijo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ima položaj, pravico, obveznosti in odgovornosti kmetijske zadruge, njeni člani pa imajo enak položaj ter enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot člani kmetijske zadruge.

66. člen

Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko v skladu s pogodbo in zakonom združujejo svoje delo in delovna sredstva z organizacijami združenega dela v različnih oblikah kooperacije in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja. V okviru tega sodelovanja ti delovni ljudje soupravljajo skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali.

67. člen

Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delam s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko na samoupravni podlagi združi svoje delo in dejovna sredstva z delom drugih v okviru pogodbene organizacije združenega dela.

Delovni človek, ki je v pogodbeni organizaciji združenega dela združil svoje delo in sredstva z delom drugih, ima pravico, da kot poslovodja vodi poslovanje pogodbene organizacije in da skupaj z delavci odloča o njenem delu in razvoju.

Poslovodji in delavcem v pogodbeni organizaciji druženega dela gredo na podlagi njihovega dela sredstva za osebne in skupne potrebe; poslovodji pa na podlagi sredstev, ki jih je združil, tudi del dohodka v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje dela in družbenih sredstev v organizacijah združenega dela.

Del dohodka, doseženega v pogodbeni organizaciji združenega dela, ki preostane po izločitvi sredstev za osebne in skupne potrebe poslovodje in delavcev in dela dohodka za poslovodjo iz naslova sredstev, ki jih je združil, je družbena lastnina. Delavci upravljajo na podlagi svojega dela skupaj s poslovodjo ta del dohodka kot družbena sredstva.

Pogoje in način ustanovitve in poslovanja pogodbene organizacije združenega dela ter njene pravice, obveznosti in odgovornosti ureja zakon, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodje in delavcev pa pogodba v skladu z zakonom. Pogodba ureja tudi način in pogoje združevanja sredstev, ki jih je poslovodja vložil v pogodbeno organizacijo.

Poslovodja pogodbene organizacije združenega dela obdrži lastninsko pravico na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji. Z umikom oziroma izplačilom teh sredstev pa mu prenehajo pravice, ki jih je imel kot poslovodja v pogodbeni organizaciji.

68. člen

Zakon določa, v katerih dejavnostih in pod katerimi pogoji sme delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, v skladu z naravo teh dejavnosti in družbenimi potrebami izjemoma in v omejenem obsegu uporabljati dopolnilno delo drugih, ki jih zaposli, ne da bi ustanovil pogodbeno organizacijo združenega dela.

Pogodbo o zaposlitvi sklenejo delovni človek in pri njem zaposleni delavci v skladu s kolektivno pogodbo. ki jo skleneta sindikalna organizacija in ustrezna gospodarska zbornica oziroma drugo združenje, v katerem so zastopani delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. S kolektivno pogodbo so tem delavcem, ustrezno pravicam delavcev v združenem delu zagotovljene pravica do sredstev za osebne in skupne potrebe in druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost.

Zakon lahko določi da postane del dohodka ki je rezultat presežnega dela delavcev, zaposlenih pri delovnem človeku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, družbena lastnina in se uporablja za razvoj.

7. Družbeno planiranje

69. člen

Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da, opirajoč se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti in upoštevajoč ekonomske zakonitosti, samostojno sprejemajo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, da te plane in programe usklajujejo med seboj in z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti ter na tej podlagi zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnege in družbenega razvoja v skladu s skupnimi, na samoupravnih temeljih določenimi interesi in cilji.

70. člen

Plani in programi za delo in razvoj temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela, v katerih sestavi so, se sprejemajo in uresničujejo v odnosih sodelovanja in medsebojne odvisnosti, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev v teh organizacijah skladno s samoupravnim sporazumom; pri tem mora biti delavcem zagotovljena pravica, da v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o teh planih in programih.

Temeljne in druge organizacije združenega dela, združene v samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, sprejemajo in uresničujejo svoje plane in programe za delo in razvoj v skladu s skupnimi interesi in cilji oziroma v skladu s skupnimi plani in programi, ki jih sporazumno določijo v okviru teh samoupravnih organizacij in skupnosti.

Organizacije združenega dela samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti usklajujejo svoje plane in programe za delo in razvoj tudi s plani in programi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. s katerimi imajo določene skupne interese in cilje, ki izvirajo iz njihovega sodelovanja in medsebojne odvisnosti v družbeni reprodukciji in jih določajo s samoupravnim sporazumom.

Medsebojne obveznosti, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sporazumno določile za uresničevanje skupnega plana, se v času, za katerega je plan določen, ne morejo enostransko razdirati oziroma spreminjati,

71. člen

Na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, mestni in regionalni skupnosti, avtonomni pokrajini, republiki in federaciji ter na podlagi planov in programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj, sprejemajo družbenopolitične skupnosti svoje družbene plane.

Družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti določajo skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje.

72. člen

V planih za delo in razvoj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti se smejo predvideti investicije ali drugi cilji in naloge oziroma se jih smejo te organizacije in skupnosti lotiti samo, če so na način, ki ga predpisuje zakon, zagotovljeni materialni in drugi potrebni pogoji za njihovo uresničitev.

Izvrševanje posebnih nalog za uresničevanje ciljev, ki so določeni v družbenih planih, se sme naložiti določeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti kot obveznost samo z njenim soglasjem. Če pa naj bo izvrševanje takih nalog skupna obveznost več organizacij ali skupnosti ali tudi obveznost organov družbenopolitične skupnosti, določijo te organizacije, skupnosti ali organi sporazumno vzajemne pravice in obveznosti ter svojo skupne in posamično odgovornost za izpolnjevanje take obveznosti.

Če je v družbenem planu na podlagi skupaj ugotovljenih interesov in zastavljenih razvojnih ciljev določeno, da je izvršitev določenih nalog nujna za družbeno reprodukcijo pa s sporazumom med organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ni bilo mogoče zagotoviti sredstev in drugih potrebnih pogojev za njihovo izvršitev, se sme z zakonom v skladu z ustavo naložiti obvezna združitev sredstev v ta namen in se smejo predpisati drugi ukrepi za izvršitev teh nalog.

73. člen

Zakoni, predpisi in splošni akti, iz katerih izhajajo obveznosti za proračune in sklade družbenopolitičnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti, če ni prej organ, ki sprejema ustrezni predpis oziroma akt, ugotovil, da so za obveznosti zagotovljena sredstva.

74. člen

Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje planov za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti ter splošnih ciljev in nalog določenih v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti in so dolžni v ta namen ukreniti in storiti, kar je potrebno.

Organi družbenopolitičnih skupnosti so odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov. zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj ter da z njimi kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, določenimi z družbenimi plani.

8. Družbeni sistem informiranja, družbeno knjigovodstvo, evidenca in statistika

75. člen

Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembni za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih.

Dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja so posebnega družbenega pomena.

76. člen

Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organi teh organizacij in skupnosti, kot tudi organi družbenopolitičnih skupnosti, so dolžni organizirati knjigovodstvo in evidenco o dejstvih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti so dolžne dajati organizacijam za družbeno knjigovodstvo, evidenco in statistiko podatke, ki so pomembni za usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, za usmerjanje razvoja in uresničevanje pravic delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi bili obveščeni o pojavih in odnosih, ki so skupnega oziroma splošnega pomena.

77. člen

Evidenco in informacijsko-analitične zadeve o razpolaganju z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad pravilnostjo podatkov o razpolaganju s temi sredstvi, nadzorstvo nad zakonitostjo razpolaganja z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad izpolnjevanjem obveznosti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti in druge zadeve družbenega knjigovodstva. ki jih določa zakon, opravlja služba družbenega knjigovodstva. Ta služba opravlja tudi plačilni promet v državi.

Služba družbenega knjigovodstva zagotavlja organizacijam združenega dela in drugim družbenim pravnim osebam podatke, na podlagi katerih imajo delovni ljudje in organi samoupravne delavske kontrole vpogled v matertalno stanje in finančno in materialno poslovanje svojih in drugih organizacij in skupnosti. Pri svojem delu je služba družbenega knjigovodstva samostojna. Služba družbenega knjigovodstva dela po zakonu in drugih predpisih in je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorna za njihovo uporabo.

9. Lastninskopravna razmerja

78. člen

Občanom je zajamčena lastninska pravica na predmetih, ki so namenjeni za osebno porabo ali za njihove kulturne in druge osebne potrebe. Občani imajo lahko lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih za osebne in družinske potrebe. Stanovanjske hiše in stanovanja ter drugi za osebne potrebe namenjeni predmeti, na katerih ima kdo lastninsko pravico, se smejo uporabljati za pridobivanje dohodka samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.

79. člen

Zakon določa meje in pogoje, pod katerimi imajo lahko društva in druge civilne pravne osebe lastninsko pravico na nepremičninah in drugih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skupnih interesov njihovih članov ter ciljev, zaradi katerih so bile ustanovljene, kot tudi pogoje, pod katerimi lahko z njimi razpolagajo.

80. člen

Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču ki meri največ deset hektarov na kmečko gospodarstvo.

Zakon lahko določi, da sme kmetijsko obdelovalno zemljišče. na katerem imajo kmetje lastninsko pravico, v hribovskih in planinskih krajih meriti več kot deset hektarov na kmečko gospodarstvo.

Zakon določa, v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko kmetje lastninsko pravico na drugem zemljišču ter v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko drugi občani lastninsko pravico na kmetijskem in drugem zemljišču.

Pogoje in meje, v katerih je mogoče pridobivati lastninsko pravico na gozdovih in gozdnem zemljišču, določa zakon.

81. člen

Na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku, kot to določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice.

Pogoje, način in čas prenehanja lastninske pravice na zemljišču, na katerem je pred izdajo občinskega odloka imel kdo lastninsko pravico, ter odškodnino za to zemljišče ureja zakon. Način in pogoje za uporabo takega zemljišča določa občina na podlagi zakona.

82. člen

Nepremičnine. na katerih ima kdo lastninsko pravico, je mogoče proti pravični odškodnini razlastiti ali to pravico omejiti, če to zahteva na podlagi zakona ugotovljen splošni interes.

Zakon določa osnove in merila za pravično odškodnino. Z določitvijo teh osnov in meril ter z njihovo uporabo se ne smejo bistveno poslabšati pogoji za življenje in delo, ki jih je imel na podlagi uporabe nepremičnine lastnik, čigar nepremičnina se razlašča.

Pravična odškodnina ne obsega povečane vrednosti nepremičnine, ki je neposredno ali posredno posledica vlaganja družbenih sredstev.

83. člen

Lastninsko pravico uresničujejo občani in civilne pravne osebe v skladu z naravo in namenom nepremičnin ter drugih stvari v njihovi lasti in v skladu z družbenim interesom, ki ga določa zakon.

Pogoje za promet z zemljišči in drugimi nepremičninami, na katerih ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon.

84. člen

Lastninska pravica na stvareh, ki so posebnega kulturnega pomena, se sme na podlagi zakona omejiti, če to zahteva splošni interes.

1O. Dobrine splošnega pomena

85. člen

Zemljišča gozdovi, vode, vodotoki, morje in morska obala, rude in druga naravna bogastva, dobrine v splošni rabi ter nepremičnine in druge stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena so kot dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način, kot to predpisuje zakon.

86. člen

Vsako zemljišče, gozd, vodo in vodotok, morje in morsko obalo, rude in druga naravna bogastva je treba izkoriščati v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji s katerimi se zagotavljajo njihovo smotrno izkoriščanje, in drugi splošni interesi.

Zakon določa način upravljanja gozdov, gozdnih zemljišč in nahajališč rud ter način izkoriščanja gozdov, gozdnih zemljišč in rud.

11. Varstvo in zboljševanje človekovega okolja

87. člen

Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter preprečevati in odpravljati škodljive posledice, ki z onesnaženjem zraka, tal, vode, vodotokov in morja s hrupom ali kako drugače ogrožajo te vrednote ali spravljajo v nevarnost življenje in zdravje ljudi.

II. poglavje - Temelji družbenopolitičnega sistema

1. Položaj delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu

88. člen

Delavski razred in vsi delovni ljudje so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.

Delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve organizirani v organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter v razredne in druge družbenopolitične in družbene organizacije.

89. člen

Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in v drugih oblikah osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam.

90. člen

Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo.

Z ustavo in statutom družbenopolitične skupnosti se določajo skupni interesi in funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev ki jih delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo v družbenopolitičnih skupnostih.

91. člen

Upravljanje v organizacijah združenega dela krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihova organiziranost morata biti urejeni tako, da delovni ljudje v vsakem delu delovnega procesa in v vsakem delu organizacije oziroma skupnosti odločalo o vprašanjih svojega dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice in skupne interese in nadzorujejo izvrševanje odločitev in delo vseh organov in služb teh organizacij in skupnosti.

92. člen

Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev v družbenopolitičnih skupnostih opravljajo skupščine in njim odgovorni organi.

Sodno funkcijo opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča.

Varstvo ustavnosti je poverjeno ustavnim sodiščem.

93. člen

Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave oziroma statuta in zakona.

Državni organi imajo do organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti samo pravice, določene na podlagi ustave.

94. člen

Nihče ne more opravljati samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in ne izvrševati javnih pooblastil, če mu jih niso v skladu z ustavo oziroma statutom in zakonom poverili delovni ljudje ali skupščina družbenopolitične skupnosti.

95. člen

Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih ali drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakona oziroma statuta in danih pooblastil in so za njeno izvrševanje odgovorni.

Vsi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom.

Vsak izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je osebno odgovoren za njeno izvrševanje in je lahko odpoklican sli odstavljen; ima pa tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti.

Zakon in samoupravni akti določajo vrste in pogoje odgovornosti nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij kakor tudi način in postopek za uresničevanje njihove odgovornosti.

96. člen

Delavec, izvoljen oziroma imenovan za samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo katere opravljanje zahteva, da začasno preneha delati v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, ima pravico, da se po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal, vrne na delo v isto organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost na svoje prejšnje delovno mesto ali na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam.

97. člen

Delo državnih organov in organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.

Način zagotavljanja javnosti se ureja z zakonom in s samoupravnimi akti.

Zakon in samoupravni akti določajo zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objavljati.

Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.

2. Samoupravljanje v organizacijah združenega dela

98. člen

Samoupravljanje v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela uresničuje delavec enakopravno in v vzajemni odgovornosti z drugimi delavci v organizaciji z odločanjem na zborih delavcev, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskih svetih, ki jih skupaj z drugimi delavci v organizaciji voli in odpokliče, in z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov in nadzorstvom nad delom organov in služb teh organizacij.

Da bi delavec mogel uresničevati svoje samoupravne pravice, ima pravico, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialno-finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji.

99. člen

Temeljna organizacija in druge organizacije združenega dela imajo delavski svet kot organ, ki upravlja delo in poslovanje organizacije oziroma njemu po položaju in funkciji ustrezen organ upravljanja.

Temeljna organizacija združenega dela z manjšim številom delavcev nima delavskega sveta.

Določene izvršilne funkcije v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela se lahko poverijo izvršilnim organom delavskega sveta.

Organizacije združenega dela, ki združijo delo in sredstva, pa ne organizirajo posebne organizacije, imajo lahko skupen organ za opravljanje zadev skupnega pomena.

100. člen

Delavski svet, ki upravlja delo in poslovanje organizacije združenega dela. določa pri opravljanju te funkcije predlog statuta in sprejema druge splošne akte, določa poslovno politiko ter sprejema plan in program za delo in razvoj, določa ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa za delo in razvoj, voli, imenuje in razrešuje izvršilni in poslovodni organ oziroma člane teh organov, skrbi za obveščanje delavcev in opravlja druge zadeve, ki jih določajo samoupravni sporazum, statut in drugi samoupravni akti organizacije.

Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sprejema sklepe, ki se nanašajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v soglasju z vsako od teh organizacij, tako kot določa samoupravni sporazum o združitvi.

101. člen

Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev iz vseh delov delovnega procesa v tej organizaciji.

Sestava delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela mora ustrezati socialni strukturi njene delovne skupnosti.

Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, neposredno izvoljeni na način in po postopku, ki ju določa samoupravni sporazum o združitvi. V delavskem svetu delovne organizacije mora biti zastopana vsaka njena temeljna organizacija združenega dela.

Delegati delajo po smernicah delavcev oziroma delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, ki jih je izvolila, in so jim za svoje delo odgovorni.

V statutu temeljne in druge organizacije združenega dela in v samoupravnem sporazumu o združitvi so določene pravice in obveznosti delegatov in njihova odgovornost delavcem oziroma organom upravljanja teh organizacij.

102. člen

Način izvolitve ter pogoje in način odpoklica oziroma razrešitve delavskega sveta in izvršilnega organa v organizaciji združenega dela določata samoupravni sporazum o združitvi ali statut organizacije in zakon.

Člani delavskega sveta oziroma člani izvršilnega organa ne morejo biti izvoljeni več kot za dve leti.

Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v isti delavski svet oziroma izvršilni organ.

V delavski svet ne more biti izvoljen delavec, ki je kot individualni poslovodni organ ali kot član kolegijskega poslovodnega organa njemu odgovoren, in tudi ne delavec, ki samostojno opravlja druge s statutom in z zakonom določene vodilne funkcije.

103. člen

Vsaka organizacija združenega dela ima poslovodni organ, ki vodi njeno poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces v njej ter izvršuje sklepe delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa.

Organizacijo združenega dela zastopa in predstavlja njen individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa, če statut ali drug samoupravni akt organizacije ne določa drugače.

Poslovodni organ je pri delu samostojen in odgovoren delavcem in delavskemu svetu organizacije združenega dela.

Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa je za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti organizacije združenega dela odgovoren tudi družbeni skupnosti. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ima pravico in dolžnost, da v skladu z zakonom zadrži izvršitev aktov delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, če meni, da so v nasprotju z zakonom, in o tem obvesti pristojni organ družbenopolitične skupnosti.

104. člen

Individualni poslovodni organ in člane kolegijskega poslovodnega organa v organizaciji združenega dela imenuje in razrešuje delavski svet s sklepom.

Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. V temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih določa zakon, in v drugih organizacijah združenega dela sestavljajo razpisno komisijo z zakonom določeno število predstavnikov organizacije združenega dela in sindikata ter predstavniki družbene skupnosti, imenovani oziroma izvoljeni skladno z zakonom.

Zakon lahko uredi pogoje in način za oblikovanje kolegijskega poslovodnega organa ter pogoje in način za imenovanje njegovih članov.

Mandat individualnega poslovodnega organa in članov kolegijskega poslovodnega organa traja največ štiri leta. Ko jim poteče mandat, so lahko vnovič imenovani v isto funkcijo na način, ki ga predpisuje zakon.

Zakon določa, pod katerimi pogoji se sme poslovodni organ razrešiti, še preden poteče čas, za katerega je bil imenovan. Razrešitev poslovodnega organe lahko predlagata tudi skupščina občine oziroma druge družbenopolitične skupnosti in sindikalna organizacija.

Zakon lahko predpiše posebne pogoje in način imenovanja in razrešitve ter posebne pravice in dolžnosti poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.

105. člen

Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela vsebuje določbe: o skupnih zadevah, o koordiniranju delovnega procesa, o usklajevanju planov in programov za delo in razvoj, o združitvi sredstev in njihovem namenu; o sestavi, izvolitvi in delovnem področju skupnih organov upravljanja in njihovih izvršilnih organov, o poslovodnih organih delovne oziroma sestavljene organizacije in o odgovornosti teh organov; o pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti, ki opravlja dela skupnega pomena za združene organizacije: o medsebojnih razmerjih med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornosti v pravnem prometu; o postopku za izločitev posameznih temeljnih organizacij iz delovne organizacije oziroma temeljnih in delovnih organizacij iz sestavljene organizacije. Samoupravni sporazum vsebuje tudi druge določbe, ki so pomembne za skupno delo in poslovanje združenih organizacij in za uresničevanje samoupravnih pravic njihovih delavcev.

Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela je sklenjen, ko ga spreime večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela.

106. člen

Organizacija združenega dela ima svoj statut: Statut temeljne organizacije združenega dela sprejmejo na predlog delavskega sveta delavci temeljne organizacije združenega dela z večino glasov vseh delavcev.

Statut delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela sprejmejo na predlog njenega delavskega sveta delavci združenih temeljnih organizacij z večino glasov vseh delavcev v vsaki od teh organizacij.

Statut in drugi samoupravni akti organizacij združenega dela ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi.

107. člen

Delavci v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja organizacije in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole.

Organ samoupravne delavske kontrole nadzira: izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov organizacije in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; izpolnjevanje delovnih in samoupravljalskih dolžnosti delavcev, organov in služb organizacije; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu; obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev.

Organ samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi in svojim mnenjem seznanja delavce, organe in v službe organizacije, pri katerih jih je opazil, in organe, ki imajo v organizaciji pravico in dolžnost, da jih odpravijo, kakor tudi da sodeluje z organi družbenega nadzorstva in kontrole.

Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti organizacije v skladu z zakonom.

108. člen

Vsak delavec je osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravljalskih funkcij.

Člani delavskega sveta organizacije združenega dela so osebno in materialno odgovorni za sklepe, ki so jih kljub opozorilu pristojnega organa sprejeli mimo svojih pooblastil. Delegati v delavskem svetu delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela so odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, v kateri so bili izvoljeni.

Člani kolegijskega izvršilnega organa, individualni poslovodni organ in člani kolegijskega poslovodnega organa so odgovorni za svoje delo delavskemu svetu, ki jih je izvolil oziroma imenoval, in delavcem organizacije združenega dela, v kateri opravljajo svoje funkcije. Osebno so odgovorni za svoje odločitve in za izvrševanje sklepov delavskega sveta in delavcev, kot tudi za resnično, pravočasno in popolno obveščanje delavskega sveta in delavcev. Odgovorni so tudi materialno, če nastane škoda z izvrševanjem sklepov, sprejetih na podlagi njihovih predlogov, če so pri dajanju predlogov prikrili dejstva ali vedoma dali neresnična obvestila delavskemu svetu ali delavcem.

Poslovodni organ je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovoren tudi za rezultate poslovanja organizacije ter za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa v njej.

Odgovornost člana kolegijskega izvršilnega organa, individualnega poslovodnega organa in člana kolegijskega poslovodnega organa je odvisna od njegovega vpliva na sprejetje ali izvrševanje sklepov.

Matertalno odgovornost in druge vrste odgovornosti ter pogoje za odgovornost urejata zakon in samoupravni akt organizacije združenega dela.

109. člen

Določbe o samoupravljanju v organizacijah združenega dela se uporabljajo tudi za delavce v delovnih skupnostih, ustanovljenih za opravljanje del skupnega pomena za več organizacij združenega dela, v skladu z naravo tega dela in skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene.

3. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih

110. člen

S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti in z njenim statutom, se urejajo zadeve, ki so skupnega pomena za njene člane, način odločanja o njih, delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov interesne skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi in samoupravne organizacije in skupnosti, organizirane v interesno skupnost.

Statut samoupravne interesne skupnosti mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi.

Zakon lahko določi, da mora samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, oziroma njen statut potrditi organ družbenopolitične skupnosti.

111. člen

Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti kot člani interesne skupnosti volijo in odpokličejo.

Delegati v skupščini delajo po smernicah članov samoupravne interesne skupnosti, ki so jih izvolili, in so jim za svoje delo odgovorni.

V samoupravni interesni skupnosti, ki jo ustanovijo delavni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero se ustanavlja interesna skupnost, se skupščina organizira tako, da je zagotovljeno njihovo enakopravno odločanje o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

Skupščina lahko poveri določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so ji za svoje delo odgovorni.

112. člen

Samoupravni sporazum o ustanovitvi in drugi splošni akti samoupravne interesne skupnosti določajo neposredno odgovornost organov upravljanja interesne skupnosti in delegatov v teh organih članom skupnosti; določajo način, kako člani interesne skupnosti nadzorujejo delo organov upravljanja in strokovnih služb, ter način obveščanja njenih članov o delu teh organov in služb in o vprašanjih, ki se obravnavajo in urejajo v interesni skupnosti.

113. člen

Kadar ustava ali statut družbenopolitične skupnosti določa, da delovni ljudje po skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti soodločajo o vprašanjih iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti, se ti delovni ljudje organizirajo v okviru interesne skupnosti oziroma združujejo svoje interesne skupnosti, da bi mogli soodločati o teh vprašanjih v skupščini družbenopolitične skupnosti.

4. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih

114. člen

Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb samoupravno organizirajo v krajevno skupnost.

V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in zboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela.

Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju in zunaj območja krajevne skupnosti, ki so zainteresirane za sodelovanje oziroma dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb.

Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.

Statut občine določa način in postopek za ustanavljanje krajevnih skupnosti.

Zakon lahko določi načela postopka za ustanavljanje krajevnih skupnosti.

115. člen

Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejmejo statut krajevne skupnosti.

Statut krajevne skupnosti določa pravice in dolžnosti krajevne skupnosti, njeno organizacijo, njene organe in razmerja z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter ureja druga vprašanja, ki so pomembna za delo krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.

Krajevna skupnost je pravna oseba.

5. Občina

116. člen

Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.

V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe ter uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve.

Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev se razen tistih, ki se po ustavi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih, uresničujejo v občini.

Pri uresničevanju svojih skupnih interesov ter pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge temeljne samupravne organizacije in skupnosti, druge oblike samoupravnega združevanja, in v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegacijah in delegatih v občinski skupščini in drugih organih samoupravljanja.

117. člen

Pravice in dolžnosti občine določata ustava in statut občine.

V občini se zlasti: ustvarjajo in razvijajo materialni in drugi pogoji za življenje in delo in za samoupravno zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov; usmerja in usklajuje gospodarski in družbeni razvoj in urejajo razmerja neposrednega pomena za delovne ljudi in občane v občini; organizira opravljanje zadev skupnega in splošnega družbenega pomena in zanje ustanavljajo organi samoupravljanja in organi oblasti; zagotavlja neposredno izvrševanje zakonov, če niso za njihovo izvrševanje po zakonu pristojni organi širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavlja uresničevanje in varstvo svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana; zagotavlja uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varuje zakonitost in zagotavlja varnost ljudi in premoženja; ureja uporaba zemljišč in dobrin v splošni rabi; ureja in organizira ljudska obramba; urejajo razmerja na stanovanjsko-komunalnem področju; urejata in zagotavljata varstvo in zboljševanje človekovega okolja; organizira in zagotavlja družbena samozaščita, organizira in zagotavlja družbeno nadzorstvo.

118. člen

Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v občini kot celoti z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o združevanju sredstev in o njihovi uporabi.

V okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje v občini samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini.

119. člen

Občine sodelujejo med seboj po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združujejo sredstva in ustanavljajo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb in se lahko združujejo v mestne ali regionalne skupnosti.

Ustava lahko določi obvezno združitev občin v mestne ali regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti, na katere se prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine in občin.

Občine v mestih se v skladu z ustavo združijo v mestne skupposti kot posebne družbenopolitične skupnosti, ki jim občine v skupnem interesu poverijo določene pravice in dolžnosti. Na te skupnosti se lahko prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine.

6. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori

120. člen

Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena.

121. člen

S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev. ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke; poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena.

Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi. Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti.

122. člen

Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava.

V postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma, ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela.

123. člen

Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu, lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma.

124. člen

Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti. organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov. ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.

V imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi.

125. člen

Skupščina družbenopolitične skupnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.

126. člen

Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo.

127. člen

S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se določajo ukrepi za njuno izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev v samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru ter način in pogoji za njuno spremembo.

S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.

128. člen

Pri sklepanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora so udeleženci enakopravni.

Postopek sporazumevanja in dogovarjanja je javen.

7. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine

129. člen

Samoupravnim pravicam delovnih ljudi in družbeni lastnini se zagotavlja posebno družbeno varstvo.

Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine uresničujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi, sodišča, ustavna sodišča, javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja.

Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakoni.

130. člen

Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kot tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja in uporabiti druge z zakonom določene ukrepe.

Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene sadnoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.

131. člen

Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti uporablja ukrepe in pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.

Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino družbenopolitične skupnosti, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina.

Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.

Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.

8. Skupščinski sistem

132. člen

Skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti.

Oblilsovanje, organizacijo in pristojnost skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovornih organov ureja ustava oziroma statut in zakon na podlagi enotnih načel, ki jih določa ta ustava.

Sestavo, organizacijo in pristojnost Skupščine SFRJ in njej odgovornih organov v federaciji določa ta ustava.

133. člen

Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in za organizirano udeležbo pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti.

V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:

1) delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;

2) delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;

3) delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, ki ga določata ustava in zakon

4) delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.

V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.

V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena iz njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.

134. člen

Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno, s tajnim glasovanjem.

Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določijo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.

Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.

Člani delegacije se volijo za štiri leta.

V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti voljeni delavci v tej organizaciji, ki po tej ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja.

Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti.

135. člen

Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje teh organizacij in skupnosti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. in sicer v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata.

Kandidacijski postopek izvajajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacije sindikata.

Pravica in dolžnost organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovijo tak demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem, da pri predlaganju in določanju kandidatov svobodno izrazijo svojo voljo. Kandidacijski postopek za delegate aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije izvajajo organi, ki jih določa zvezni zakon. Ta zakon lahko v skladu z načeli, ki jih določa ta ustava, in v skladu z naravo dejavnosti in organizacijo oboroženih sil posebej uredi tudi druga vprašanja v zvezi z izvolitvijo in delom teh delegacij.

136. člen

Če se med mandatno dobo skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se njena delegacija vključi v opravljanje funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom.

137. člen

Izhajajoč iz interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju.

Delegacije so dolžne o svojem delu in o delu delegatov v skupščini poročati temeljnim samoupravnim organizacijam oziroma skupnostim in so jim za svoje delo odgovorne.

Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi se sporazumno oblikovale skupne rešitve o vprašanjih iz pristojnosti skupščine in sporazumno urejala druga vprašanja skupnega pomena.

138. člen

Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in z drugimi skupnimi interesi ali z interesi v družbenopolitični skupnosti, oziroma delegati teh organizacij in skupnosti v občinski skupščini, delegirajo iz sestave delegacij delegate v ustrezni zbor skupščine družbenopolitične skupnosti na način, ki ga določata ustava oziroma statut in zakon.

Število delegatov temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v teh organizacijah oziroma skupnostih. Od tega načela je možno odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost delovnih ljudi določenih področij družbenega dela oziroma določenih območij.

139. člen

V skupščine družbenopolitičnih skupnosti delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, ki so združene v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ali kot člani organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva.

Družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva z dogovorom določijo listo kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti iz vrst svojih delegacij.

O izvolitvi teh delegatov v občinsko skupščino se na podlagi liste kandidatov izjavljajo delovni ljudje in občani neposredno, s splošnim in tajnim glasovanjem.

O izvolitvi teh delegatov v skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti se na podlagi liste kandidatov izjavljajo zbori delegatov družbenopolitičnih organizacij v občinskih skupščinah s tajnim glasovanjem.

140. člen

Nihče ne more več kot dvakrat zaporedoma opravljati štiriletne funkcije delegata v isti skupščini.

Nezdružljiva je funkcija delegata v skupščini z drugimi funkcijami, ki jih določa zakon, v organih iste družbenopolitične skupnosti.

141. člen

Pri zavzemanju stališč do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.

Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo.

142. člen

Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani.

Za odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini veljata v načelu enak način in postopek kot za izvolitev delegacij in delegatov.

Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini imajo pravico odstopiti.

143. člen

Skupščina v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj; sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte; obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese; daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje; obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo; določa temelje organizacije in pristojnost organov družbenopolitične skupnosti; ustanavlja upravne organe; voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje teh organov ter sodnike; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov; določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov.

144. člen

V skupščini se oblikujejo zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih dela, zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih oziroma zbor občin kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v občinah in družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije.

145. člen

Delovno področje in način odločanja zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti določa ustava oziroma statut.

Delovno področje zborov se ureja na način, s katerim se zagotavlja, da zbor združenega dela soodloča o vprašanjih, pomembnih za delavce in druge delovne ljudi v družbenem delu, da zbor krajevnih skupnosti oziroma zbor občin soodloča o vprašanjih, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občinah, in da družbenopolitični zbor soodloča o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samaupravnega sistema.

Zbori skupščine odločajo o vprašanjih iz njene pristojnosti samostojno, enakopravno ali na skupni seji vseh zborov.

Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti te skupščine. Ustava in statut družbenopolitične skupnosti lahko določita, da imajo te ali druge določene pravice odločanja v skupščini družbenopolitične skupnosti tudi skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti.

Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.

146. člen

Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko razpiše referendum, da se delovni ljudje vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih iz njene pristojnosti ali da potrdijo zakone, predpise in druge splošne akte. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.

147. člen

V republikah in avtonomnih pokrajinah se oblikuje predsedstvo republike oziroma predsedstvo avtonomne pokrajine, ki predstavlja republiko oziroma avtonomno pokrajino in izvršuje druge z ustavo določene pravice in dolžnosti.

148. člen

V družbenopolitični skupnosti se oblikuje izvršni svet kot izvršilni organ skupščine oziroma drug ustrežen kolegijski izvršilni organ.

Izvršni svet je odgovoren skupščini za stanje v družbenopolitični skupnosti, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.

149. člen

Skupščina družbenopolitične skupnosti ustanavlja upravne organe.

Upravni organi izvajajo začrtano politiko in izvršujejo zakone predpise in druge splošne akte skupščin in izvršnih svetov, izvajajo smernice skupščin, so odgovorni za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na določenih področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druga strokovna dela za skupščino družbenopolitične skupnosti in izvršni svet.

Upravni organi so v mejah svojih pooblastil samostojni in za svoje delo odgovorni skupščini in izvršnemu svetu.

Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.

Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnim organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, in zagotavljajo medsebojno obveščanje.

150. člen

Medsebojni odnosi med upravnimi organi posameznih družbenopolitičnih skupnosti temeljijo na pravicah in dolžnostih, ki jih določa ustava, statut družbenopolitične skupnosti oziroma zakon.

Ustava in zakon določata pravice in dolžnosti republiških oziroma pokrajinskih upravnih organov glede izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter nadzorstva nad njihovim izvrševanjem, kakor tudi njihove pravice in dolžnosti do občinskih upravnih organov pri izvrševanju teh predpisov in splošnih aktov.

151. člen

Voljeni in imenovani funkcionarji se volijo oziroma imenujejo za štiri leta.

Člani predsedstev družbenopolitičnih skupnosti in predsedniki izvršnih svetov so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.

Člani izvršnih svetov, funkcionarji, ki vodijo upravne organe, in drugi funkcionarji ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava ali zakon, so lahko izvoljeni oziroma imenovani dvakrat zaporedoma, izjemoma pa po posebnem postopku, ki ga določa ustava, še za eno mandatno dobo.

152. člen

Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti s svojimi akti urejajo določene odnose širšega pomena, da v posamičnih stvareh odločajo o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.

Zakon in odlok občinske skupščine, ki temelji na zakonu, lahko določata način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzorstva v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.

III. poglavje - Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana

153. člen

Svoboščine in pravice človeka in občana, ki jih določa ta ustava, se uresničujejo v medsebojni solidarnosti ljudi in z izpolnjevanjem dolžnosti in odgovornosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar.

Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične skupnosti, ki jih določa ustava.

Vsakdo je dolžan spoštovati svoboščine in pravice drugih in je za to odgovoren.

154. člen

Občani so enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj.

Vsi so pred zakonom enaki.

155. člen

Nedotakljiva in neodtujljiva je pravica delovnega človeka in občana do samoupravljanja; z njo se vsakomur zagotavlja, da odloča o svojih osebnih in skupnih interesih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi v vseh drugih oblikah svojega samoupravnega združevanja in medsebojnega povezovanja.

Vsakdo je odgovoren za samoupravno odločanje in za izvajanje odločitev.

156. člen

Občan, ki je dopolnil osemnajst let, ima pravico voliti in biti voljen za člana delegacije v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti in za delegata v skupščini družbenopolitične skupnosti,

Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen v delegacijo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in pravico voliti delegate v skupščine teh skupnosti.

Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen za člana oziroma za delegata v organu upravljanja organizacije.

157. člen

Občan ima pravico dajati vloge in predloge telesom in organom družbenopolitičnih skupnosti in drugim pristojnim organom in organizacijam, dobiti odgovor nanje in dajati politične in druge pobude splošnega pomena.

158. člen

Vsakdo je dolžan vestno in v interesu socialistične samoupravne družbe opravljati samoupravno, javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je poverjena.

159. člen

Zajamčena je pravica do dela.

Na podlagi dela pridobljene pravice so neodtujljive. Vsi, ki upravljajo družbena sredstva ali z njimi razpolagajo, in družbenopolitične skupnosti so dolžni ustvarjati čedalje ugodnejše pogoje za uresničevanje pravice do dela.

Družbena skupnost ustvarja pogoje za usposobitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo, in pogoje za njihovo ustrezno zaposlitev.

Zajamčena je pod pogoji, ki jih določa zakon, pravica do materialnega zagotovila med začasno brezposelnostjo.

Delavcu lahko preneha delo proti njegovi volji samo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pravic iz varstva, ki jih ima človek na podlagi dela.

160. člen

Zajamčena je svoboda dela.

Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev. Vsakemu občanu sta pod enakimi pogoji dostopna vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi.

Prepovedano je prisilno delo.

161. člen

Delovni človek ima pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost.

162. člen

Delavec ima pravico do omejenega delovnega časa. Delovni čas delavca ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu. Zakon lahko predpiše, da sme delovni čas v določenih dejavnostih in v določenih primerih trajati za omejeno dobo več kot 42 ur v tednu, če to zahtevajo narava dela ali izjemne okoliščine.

Zakon lahko določi pogoje za skrajšanje delovnega časa.

Delavec ima pravico do dnevnega in tedenskega počitka, kot tudi do plačanega letnega dopusta, ki traja najmanj osemnajst delovnih dni.

Delavec ima pravico do zdravstvenega in drugega varstva in do osebne varnosti pri delu.

Mladina, ženske in invalidne osebe uživajo pri delu posebno varstvo.

163. člen

Pravica delavcev do socialnega zavarovanja se zagotavlja v samoupravnih interesnih skupnostih z obveznim zavarovanjem po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela, in sicer na podlagi prispevka iz osebnega dohodka in prispevka iz dohodka organizacij združenega dela oziroma prispevka iz sredstev drugih organizacij ali skupnosti, v katerih delajo. S tem zavarovanjem si delavec v skladu z zakonom zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva in druge pravice v primeru bolezni, materinstva, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, brezposelnosti in starosti ter pravice do drugih oblik socialnega zavarovanja, članom svoje družine pa pravico do zdravstvenega varstva, pravico do družinske pokojnine in druge pravice iz socialnega zavarovanja.

Pravice iz socialnega zavarovanja za delovne ljudi in občane, ki niso obvezno socialno zavarovani, se urejajo v skladu z zakonom po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

164. člen

Občanu je zajamčeno, da pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je družbena lastnine; ta mu zagotavlja, da pod pogoji, ki jih določa zakon, trajno uporablja to stanovanje za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb.

Pravico občana do uporabe stanovanja, na katerem ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon.

165. člen

Obvezno je najmanj osemletno osnovno šolanje. Materialne in druge pogoje za ustanavljanje in delo šol in drugih zavodov za izobraževanje občanov in za razvoj njihove dejavnosti zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti delovni ljudje, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih v skladu z zakonom.

Občani imajo pravico, da pod enakimi z zakonom določenimi pogoji pridobivajo znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja, v vseh vrstah šol in v drugih izobraževalnih zavodih.

166. člen

Zajamčena je svoboda misli in opredelitve.

167. člen

Zajamčena je svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja in javnega izražanja, svoboda združevanja, svoboda govora in javnega nastopanja ter svoboda zborovanja in drugega javnega zbiranja.

Občani imajo pravico v sredstvih javnega obveščanja izražati in objavljati svoja mnenja.

Občani, organizacije in društva lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, izdajajo tisk ter širijo obvestila z drugimi sredstvi obveščanja.

168. člen

Občanu je zajamčena pravica, da je obveščen o dogodkih v domovini in po svetu, ki so pomembni za njegovo življenje in delo, in o vprašanjih, pomembnih za skupnost.

Tisk, radio in televizija ter druga sredstva javnega obveščanja in komuniciranja morajo resnično in objektivno obveščati javnost, pa tudi objavljati za javnost pomembna mnenja in obvestila organov, organizacij in občanov.

Zajamčena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes človeka, organizacije ali organa.

169. člen

Znanstveno in umetniško ustvarjanje je svobodno. Ustvarjalci znanstvenih in umetniških del ter znanstvenih odkritij in tehničnih izumov imajo moralne in materialne pravice na svojih stvaritvah. Ustvarjalci pa ne smejo uresničevati pravic na svojih stvaritvah v nasprotju z interesi družbe, da se novi znanstveni dosežki in tehnični izumi uporabljajo.

Obseg, trajanje, omejitev, prenehanje in varstvo pravic ustvarjalca na lastnih stvaritvah ter pravice organizacij združenega dela, v katerih so bile te stvaritve dosežene kot rezultat združevanja dela in sredstev, določa zakon.

170. člen

Občanu je zajamčeno svobodno izražanje pripadnosti k svojemu narodu oziroma narodnosti, svobodno izražanje nacionalne kulture in svobodna raba svojega jezika in pisave.

Občan se ni dolžan izjavljati, kateremu narodu oziroma kateri narodnosti pripada, in se tudi ne opredeliti za pripadnost h kakemu narodu oziroma kaki narodnosti.

Protiustavno in kaznivo je kakršnokoli propagiranje ali izvajanje nacionalne neenakopravnosti, kot tudi kakršnokoli razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva in nestrpnosti.

171. člen

Pripadniki narodnosti imajo v skladu z ustavo in zakonom pravico rabiti svoj jezik in svojo pisavo pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti, kot tudi v postopku pred državnimi organi in organizacijami, ki izvršujejo javna pooblastila.

Pripadniki narodov in narodnosti Jugoslavije imajo v skladu z zakonom v vsaki republiki oziroma avtonomni pokrajini pravico do pouka v svojem jeziku.

172. člen

Obramba države je nedotakljiva in neodtujljiva pravica in najvišja dolžnost in čast vsakega občana:

173. člen

Občan ima pravico in dolžnost sodelovati v družbeni samozaščiti.

174. člen

Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova zasebna stvar.

Verske skupnosti so ločene od države in so svobodne pri opravljanju verskih zadev in verskih obredov.

Verske skupnosti smejo ustanavljati samo verske šole za vzgojo duhovnikov.

Protiustavna je zloraba vere in verske dejavnosti v politične namene.

Družbena skupnost lahko materialno podpira verske skupnosti.

Verske skupnosti smejo imeti v mejah, ki jih določa zakon, lastninsko pravico na nepremičninah.

175. člen

Človekovo življenje je nedotakljivo.

Smrtna kazen se sme izjemoma predpisati in izreči samo za najhujše oblike hudih kaznivih dejanj.

176. člen

Zajamčena je nedotakljivost integritete človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja in drugih pravic osebnosti.

Prepovedano in kaznivo je kakršnokoli izsiljevanje priznanj in izjav.

177. člen

Človekova svoboda je nedotakljiva.

Nikomur se ne sme odvzeti prostost, razen v primeru in v postopku, ki jih določa zakon.

Odvzem prostosti sme trajati samo, dokler so za to dani zakonski pogoji.

Nezakonit odvzem prostosti je kazniv.

178. člen

Oseba, za katero je dan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti in obdržati v priporu samo, kadar je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Pripor odredi z odločbo sodišče; le izjemoma ga sme pod pogoji, ki jih določa zakon, odrediti z odločbo tudi drug z zakonom pooblaščeni organ, vendar največ za tri dni.

Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pismena obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti pravico pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah.

Trajanje pripora mora hiti omejeno na najkrajši potrebni čas.

Po odločbi sodišča prve stopnje sme pripor trajati najdalj tri mesece od dneva priprtja. Ta rok sme vrhovno sodišče z odločbo podaljšati še za tri mesece. Če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica, se obdolženec izpusti.

179. člen

Zajamčeno je spoštovanje človekove osebnosti in človekovega dostojanstva v kazenskem in vsakem drugem postopku, med odvzemom oziroma omejitvijo prostosti, kot tudi med izvrševanjem kazni.

180. člen

Vsakdo ima pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodiščem ter državnimi in drugimi organi in organizacijami, ki odločajo o njegovih pravicah, obveznostih in interesih.

Vsakomur je zajamčena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, državnih organov in drugih organov in organizacij, s katerimi ti odločajo o njegovi pravici ali na zakonu temelječem interesu.

Pravna pomoč se zagotavlja z odvetništvom kot samostojno družbeno službo in z drugimi oblikami pravne pomoči.

181. člen

Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno.

Kazniva dejanja in kazenske sankcije se smejo določiti samo z zakonom.

Kazenske sankcije izreka pristojno sodišče v postopku, ki ga predpisuje zakon.

Nihče ne more veljati za krivega kaznivega dejanja, dokler to ni ugotovljeno s pravnomočno sodbo.

Kdor je bil neupravičeno obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico do rehabilitacije in do povračila škode iz družbenih sredstev in druge pravice, ki jih določa zakon.

182. člen

Zajamčena je pravica do obrambe.

Nihče, kdor je dosegljiv sodišču ali drugemu za postopek pristojnemu organu, ne sme biti kaznovan, če ni bil po zakonu zaslišan ali mu ni bila dana možnost obrambe.

Vsakdo, ki je obdolžen, ima pravico vzeti si zagovornika, ki se mu v skladu z zakonom omogočata obramba in varstvo pravic in interesov obdolženega Zakon določa, v katerih primerih obdolženi mora imeti zagovornika.

183. člen

Občanom je zajamčena svoboda gibanja in nastanitve.

Omejevanje svobode gibanja in nastanitve se sme predvideti z zakonom, vendar samo, č je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, preprečilo širjenje nalezljivih bolezni ali zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.

184. člen

Stanovanje je nedotakljivo.

Nihče ne sme brez odločbe, izdane na podlagi zakona, proti stanovalčevi volji vstopiti v tuje stanovanje ali druge prostore, niti jih preiskovati.

Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali pa član njegove družine oziroma njegov zastopnik.

Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič.

Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe pristojnega organa vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno, da neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje, ali če je očitno da se drugače ne bi mogli zavarovati dokazi v kazenskem postopku.

Vsak protipraven vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter njihovo preiskovanje sta prepovedana in kazniva.

185. člen

Tajnost pisem in drugih občil je neprekršljiva. Samo zakon lahko predpiše, da se sme na podlagi odločbe pristojnega organa odstopiti od načela, da je tajnost pisem in drugih občil neprekršljiva, če je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost države.

186. člen

Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva.

Zakon določa, v katerih primerih imajo občani, ki niso zavarovani, pravico do zdravstvenega varstva iz družbenih sredstev.

187. člen

Borcem, vojaškim invalidom in članom družin padlih borcev so zajamčene pravice, s katerimi se zagotavlja njihova socialna varnost, in posebne pravice, ki jih določa zakon.

Vojaškim invalidom so zagotovljene usposobitev za delo, invalidske pravice in druge oblike varstva.

188. člen

Mati in otrok uživata posebno družbeno varstvo. Posebno družbeno varstvo uživajo mladoletniki, za katere ne skrbijo starši, in druge osebe, ki ne morejo same skrbeti zase in za varstvo svojih pravic in interesov.

189. člen

Občani, ki so nezmožni za delo in nimajo za preživljanje potrebnih sredstev, imajo pravico do pomoči družbene skupnosti.

190. člen

Družina uživa družbeno varstvo. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v zakonski zvezi in družini ureja zakon.

Zakonska zveza se veljavno sklepa s svobodno privolitvijo oseb, ki jo sklepata, pred pristojnim organom. Starši imajo pravico in dolžnost skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih otrok. Otroci so dolžni skrbeti za svoje starše, ki jim je potrebna pomoč.

Otroci, rojeni izven zakonske zveze, imajo enake pravice in dolžnosti kot otroci, rojeni v zakonski zvezi.

191. člen

Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvih otrok.

Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov.

192. člen

Človek ima pravico do zdravega življenjskega okolja.

Družbena skupnost zagotavlja pogoje za uresničevanje te pravice.

193. člen

Vsak, kdor uporablja zemljišče, vodo ali druge naravne dobrine, mora to delati tako, da se zagotavljajo pogoji za delo in življenje človeka v zdravem okolju.

Vsakdo je dolžan varovati naravo in njene dobrine, naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike.

194. člen

Zajamčena je pravica dedovanja.

Dedovanje ureja zakon.

Nihče ne more na podlagi dedovanja obdržati v lasti več nepremičnin in delovnih sredstev, kot jih določa ustava ali zakon.

Zakon lahko omeji dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti.

195. člen

Vsakdo je dolžan pod enakimi pogoji in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb.

196. člen

Vsakdo je dolžan priskočiti na pomoč drugemu, ki je v nevarnosti, in solidarno z drugimi odvračati splošno nevarnost.

197. člen

Vsakdo je dolžan ravnati se po ustavi in zakonu. Zakon določa, pod katerimi pogoji je lahko kaznovan, kdor ne izpolnjuje z ustavo določenih dolžnosti.

198. člen

Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori.

Nihče ne sme uporabljati proti drugemu prisile in ne omejevati njegovih pravic, razen v primerih in v postopku, ki jih predpisuje zakon.

199. člen

Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa oziroma organizacije, ki opravlja zadeve javnega pomena, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.

Škodo mora povrniti družbenopolitična skupnost oziroma organizacija, v kateri se služba ali dejavnost opravlja. Oškodovanec pa ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo storil.

200. člen

Državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije uživa v tujini varstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more vzeti državljanstvo, ni ga mogoče izgnati iz države in ne izročiti drugi državi.

Le izjemoma se sme iz države odsotnemu državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima še drugo državljanstvo, na podlagi zveznega zakona vzeti državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Jugoslavije ali če noče izpolnjevati državljanskih dolžnosti.

201. člen

Tujci uživajo v Jugoslaviji svoboščine in pravice človeka, ki jih določa ta ustava in imajo druge pravice in dolžnosti, ki jih določata zakon in mednarodna pogodba.

202. člen

Zajamčena je pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjani zaradi zavzemanja za demokratične nazore in gibanja, za socialno in narodno osvoboditev, za svobodo in pravice človekove osebnosti ali za svobodo znanstvenega ali umetniškega ustvarjanja.

203. člen

S to ustavo zajamčenih svoboščin in pravic ni mogoče vzeti in ne omejiti.

S to ustavo določenih svoboščin in pravic ne sme nihče uporabljati, da bi spodkopaval temelje z njo določene samoupravne demokratične ureditve, ogrožal neodvisnost države, kršil s to ustavo zajamčene svoboščine in pravice človeka in občana, ogrožal mir in enakopravno mednarodno sodelovanje, razpihoval nacionalno, rasno in versko sovraštvo ali nestrpnost ali spodbujal h kaznivim dejanjem; teh svoboščin tudi ne sme uporabljati tako, da bi se žalila javna morala. Zakon določa, v katerih primerih in pod katerimi pogoji ima tej ustavi nasprotna uporaba svoboščin za posledico njihovo omejitev ali prepoved njihove uporabe.

Te svoboščine in pravice se uresničujejo in dolžnosti izpolnjujejo na podlagi te ustave. Način uresničevanja posameznih svoboščin in pravic se lahko predpiše samo z zakonom, in to edinole, če je v tej ustavi tako predvideno ali če je za njihovo uresničevanje to neogibno.

Zagotavlja se sodno varstvo svoboščin in pravic, ki so zajamčene s to ustavo.

IV. poglavje - Ustavnost in zakonitost

204. člen

Za uresničevanje z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov in za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti se zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti.

205. člen

Za ustavnost in zakonitost so dolžni skrbeti sodišča, organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij.

Ustavna sodišča zagotavljajo varstvo ustavnosti, kotitudi zakonitost v skladu z ustavo.

Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobudo za varstvo ustavnosti in zakonitosti.

206. člen

Republiška ustava in pokrajinska ustava ne smeta biti v nasprotju z ustavo SFRJ.

Vsi zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo biti v skladu z ustavo SFRJ.

207. člen

Vsi predpisi in drugi splošni akti zveznih organov morajo biti v skladu z zveznim zakonom.

Republiški in pokrajinski zakon ter drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravni splošni akti ne smejo biti v nasprotju z zveznim zakonom.

Če je republiški oziroma pokrajinski zakon v nasprotju z zveznim zakonom, se uporabi začasno, do odločbe ustavnega sodišča, republiški oziroma pokrajinski zakon; če so za izvrševanje zveznega zakona odgovorni zvezna organi, pa zvezni zakon.

Če organ ki odloča o posamičnih stvareh, meni, da zakon, drug predpis ali splošni akt ali samoupravni splošni akt ni v skladu z zveznim zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom, je dolžan začeti postopek pred ustavnim sodiščem.

208. člen

Zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati.

Samoupravni splošni akti se ne smejo uporabljati, dokler niso ustrezno objavljeni.

209. člen

Zvezni zakoni, drugi zvezni predpisi in splošni akti začnejo veljati najprej osmi dan po objavi.

Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.

210. člen

Mednarodne pogodbe se uporabljajo z dnem, ko začno veljati, če ni v aktu o ratifikaciji ali v pogodbi po pooblastilu pristojnega organa drugače določeno.

Sodišča uporabljajo neposredno samo objavljene mednarodne pogodbe.

211. člen

Zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ne morejo imeti učinka za nazaj.

Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če tako zahteva splošni interes.

Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu oziroma drugem predpisu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon oziroma predpis milejši za storilca.

212. člen

Vsi posamični akti in ukrepi upravnih organov in drugih državnih organov, ki opravljajo izvršilne in upravne zadeve, ter posamični akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih te izdajajo v izvrševanju javnih pooblastil, morajo temeljiti na zakonu ali drugem zakonito izdanem predpisu.

213. člen

Državni organi ter organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, smejo v posamičnih stvareh odločati o pravicah in obveznostih ali na podlagi zakona uporabljati prisilne ukrepe ali omejitve samo v postopku, ki ga predpisuje zakon in v katerem je vsakomur dana možnost, da brani svoje pravice in interese in da zoper izdani akt vloži pritožbo ali uporabi drugo z zakonom določeno pravno sredstvo.

Upravni organi smejo nalagati posameznimi samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti glede njihovega dela samo, če so z zakonom za to izrecno pooblaščeni, in samo v postopku, ki ga predpisuje zakon.

214. člen

Neznanje jezika, v katerem teče postopek, ne more biti ovira za obrambo in uveljavljanje pravic in upravičenih interesov občanov in organizacij.

Vsakomur je zajamčena pravica, da v postopku pred sodiščem ali drugimi državnimi organi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah in obveznostih občanov, uporablja svoj jezik in se v svojem jeziku seznanja z dejstvi.

215. člen

Zoper odločbe in druge posamične akte, ki jih izdajo na prvi stopnji sodni, upravni in drugi državni organi, ter zoper takšne akte samoupravnih organizacij in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, se lahko vloži pritožba na pristojni organ.

Zakon sme izjemoma v določenih primerih izključiti pritožbo, če je drugače zagotovljeno varstvo pravic in zakonitosti.

216. člen

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi ali samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo o pravicah ali obveznostih, odloča sodišče v upravnem sporu, če za določeno stvar ni z zakonom predvideno sodno varstvo.

Samo z zakonom se lahko izjemoma v upravnih stvareh določenih vrst izključi upravni spor.

V. poglavje - Sodstvo in javno tožilstvo

217. člen

Sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča.

218. člen

Sodišča varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavljajo ustavnost in zakonitost.

219. člen

Sodišča so pri opravljanju sodne funkcije neodvisna in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih.

220. člen

Redna sodišča se ustanavljajo z zakonom.

Pristojnost, sestavo in organizacijo rednih sodišč ter postopek pred temi sodišči ureja zakon.

221. člen

Redna sodišča: odločajo v sporih o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, ter o pravicah in obveznostih družbenopolitičnih skupnosti; izrekajo kazni in druge ukrepe storilcem kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so kot kazniva določena z zakonom; odločajo o zakonitosti posamičnih aktov državnih organov in organizacij, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo v sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje v takšnih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem, in o drugih razmerjih, če zakon tako določa.

O kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na ljudsko obrambo in varnost države, ter o drugih pravnih zadevah, ki se nanašajo na spore v zvezi s službo v Jugoslovanski ljudski armadi, sodijo vojaška sodišča.

222. člen

Redna sodišča spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij, in dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim redloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.

Redna sodišča imajo v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu, vojaška sodišča pa Predsedstvo SFRJ oziroma Predsednika republike kot vrhovnega poveljnika.

223. člen

Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom. Samoupravna sodišča za določene vrste sporov se lahko ustanovijo tudi z zakonom.

Pristojnost, sestavo in organizacijo samoupravnega sodišča kot tudi postopek pred tem sodiščem ureja zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča v skladu z zakonom.

224. člen

Samoupravna sodišča rešujejo z ustavo in zakonom določene vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, kot tudi spore katere jim poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela samoupravnih interesnih skupnosti in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, nastale iz medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo, ali izvirajoče iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.

Reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo lahko občani sporazumno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če zakon ne določa drugače.

225. člen

Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti, razsodišča in kot druga samoupravna sodišča.

226. člen

Sodišče združenega dela odloča o tem ali so pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in o zahtevah za varstvo pravice dela z družbenimi sredstvi ter drugih samoupravnih pravic in družbene lastnine in rešuje spore o organiziranju in izločitvi temeljnih organizacij združenega dela, o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi organizacij združenega dela, o sklepanju in izvajanju samoupravnih sporazumov o združevanju in o medseboinih razmerjih v združenem delu, kot tudi druge z zakonom določene vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij.

Zvezni zakon določa načela o ustanovitvi, pristojnosti in sestavi sodišča združenega dela ter postopek pred tem sodiščem.

227. člen

Obravnavanje pred sodiščem je javno.

Zakon določa, v katerih primerih se sme pri obravnavanju izključiti javnost zaradi varovanja tajnosti, varstva morale, v interesu mladoletnika ali zaradi varstva drugih posebnih interesov družbene skupnosti.

228. člen

Sodišče sodi zborno.

Zakon lahko določi, da sodi v določenih stvareh sodnik posameznik.

229. člen

Pri sojenju sodelujejo sodniki in delovni ljudje ter občani kot sodniki, sodniki porotniki ali porotniki na način, ki ga določa zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča.

Z zakonom se lahko predpiše, da sodijo pri določenih sodiščih v določenih stvareh samo sodniki.

230. člen

Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, voli in razrešuje skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti.

Sodniki rednih sodišč se volijo in razrešujejo na način, pod pogoji in po postopku, ki zagotavljajo strokovno sposobnost in moralnopolitično primernost za opravljanje sodniške funkcije in neodvisnost sodnikov pri sojenju.

Sodniki in občani, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, se volijo za določeno dobo in so lahko ponovno izvoljeni.

Sodniki, občani in delovni ljudje, ki sodelujejo pri sojenju v samoupravnem sodišču, se volijo, imenujejo in razrešujejo na način, predpisan z zakonom.

231. člen

Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovor za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču, in ne pripreti brez dovoljenja pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti, če se uvede zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju sodniške funkcije.

232. člen

Sodnik ne sme opravljati službe ali dela, ki ni združljivo s sodniško funkcijo.

233. člen

O pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper sodno odločbo sme odločiti samo pristojno sodišče.

Zakon oziroma akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določa, kdaj in pod katerimi pogoji je zoper njegovo odločbo dovoljeno pravno sredstvo.

Zakon določa, pod katerimi pogoji je mogoče odločbo samoupravnega sodišča izpodbijati tudi pri rednem sodišču, in ureja izvršbo teh odločb.

234. člen

Odločbe sodišč imajo veljavo in so izvršljive v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

235. člen

Javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti in vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.

Javno tožilstvo opravlja svojo funkcijo na podlagi ustave in zakona, v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena s splošnimi akti njihovih skupščin.

Javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu.

236. člen

Vojaško tožilstvo preganja storilce kaznivih dejanj, katera so v pristojnosti vojaških sodišč, uporablja določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti in vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti na način, ki ga predpisuje zvezni zakon.

VI. poglavje - Ljudska obramba

237. člen

Nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost narodov in narodnosti Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov je varovati in braniti neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in z ustavo SFRJ določeno družbeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije.

238. člen

Nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacije, niti sprejeti ali priznati okupacije Socialistične federativne republike Jugoslavije ali njenega dela. Nihče nima pravice preprečiti občanom socialistične federativne republike Jugoslavije, da se borijo proti sovražniku, ki je napadel državo. Takšna dejanja so protiustavna in se kaznujejo kot izdaja države.

Izdaja države je najhujši zločin zoper ljudstvo in se kaznuje kot hudo kaznivo dejanje.

239. člen

Pravice in dolžnosti federacije in njenih organov na področju ljudske obrambe določa ta ustava.

Pravica in dolžnost občin, avtonomnih pokrajin in republik oziroma drugih družbenopolitičnih skupnosti je, da v skladu s sistemom ljudske obrambe vsaka na svojem ozemlju ureja in organizira ljudsko obrambo, da vodi teritorialno obrambo, civilno zaščito in druge priprave za obrambo države ob napadu na državo pa da organizira in vodi splošni ljudski odpor.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti izvršujejo pravico in dolžnost obrambe države v skladu z zakonom in z načrti ter odločitvami družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo. Te organizacije in skupnosti so odgovorne za izvršitev omenjenih nalog.

240. člen

Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije varujejo neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in s to ustavo določeno družbeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije tvorijo celoto in jih sestavljata Jugoslovanska ljudska armada kot skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov in teritorialna obramba kot najširša oblika organiziranega oboroženega splošnega ljudskega odpora.

Vsak občan, ki z orožjem ali kako drugače sodeluje pri odporu proti napadalcu, je pripadnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije.

241. člen

Vojaška obveznost občanov je splošna.

242. člen

Pri sestavi starešinskega kadra in postavitvah na višje poveljniške in vodilne položaje v Jugoslovanski ljudski armadi velja načelo čimbolj sorazmerne zastopanosti republik in avtonomnih pokrajin.

243. člen

V oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije se v skladu z ustavo SFRJ zagotavlja enakopravnost jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije in njihovih pisav.

Pri poveljevanju in vojaškem pouku v Jugoslovanski ljudski armadi se lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden od jezikov narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki narodov in narodnosti.