Ustavno pismo Avstrijanskega cesarstva
| Ustavno pismo Avstrijanskega cesarstva |
Objavljeno kot priloga.
| |||||||||||||
I. Vesolne postave. uredi
§. 1.
Vse dežele avstrijanskiga Cesarstva skupej storé nerazdeljivo ustavno samovladstvo (constitutionelle Monarchie).
§. 2.
Ustavno pismo velja za naslednje dežele Cesarstva: to je, za kraljestvo Česko, Gališko in Lodomersko z Osviečam, Zatoram in za Bukovino, za Ilirijo (obstoječo iz Koroškiga in Krajnskiga vojvodstva, in Primorskiga poglavarstva), za Dalmatinsko kraljestvo, za Avstrijansko Nadvojvodstvo zgor in spod Enso, za vojvodstvo Solnograško, Štajarsko, Zgornje in Doljnje Šlezko, za Mejno Grofijštvo Moravsko, pokneženo Grofijštvo Tiroljsko-Vorarlberško.
§. 3.
Meje posamesnih deželá ostanejo tako, kakor so dozdej bile, in se dajo le po posebni postavi spremeniti.
§. 4.
Vsakimu narodu je čisto ohranjenje njegove narodnosti in njegoviga jezika zagotovljeno.
§. 5.
Krona vladarstva se po zakonu nasledstva (pragmatische Sanction) od 19. maliga travna 1718 v Habsburško - Lotrinški rodovini po rojstvu prejema (poerba).
§. 6.
Naslednji vladar (Thronfolger) je po spolnjenim 18. letu polnoléten.
§. 7.
Ako se primeri, de naslednji vladar še ni polnoleten, ali de ni za samovladarstvo vgoden, se bo vladarstvo po posebni postavi izvolilo.
II. Cesar. uredi
§. 8.
Oséba (peršona) Cesarja je posvečena in nedotakljiva. Za opravljanje vladarske oblasti se nima opravičiti; njegovi ukazi pa, de so popolnama veljavni, morajo tudi podpisani biti od eniga odgovorljiviga ministra.
§. 9.
Cesar priseže na ustavno pismo pri začetku perviga deržavniga zbora, in sleherni naslednik koj po svojim vladarskim nastopu.
§. 10.
Cesarju samimu gré postavespolnovavna oblast, postavedajavno oblast ima pa z deržavnim zboram vred.
§. 11.
On izvoli vse deržavne uradnike, deli vse častí, rede in žlahníje, njemu gré vikši vodstvo in zapovedovanje armadi po deželi in po morji.
§. 12.
On napové vojsko in sklene mir in sprave s ptujimi vladarji.
Vse sprave (ali pogodbe) s ptujimi deržavami pa morajo, de so veljavne, potem tudi od deržavniga zbora poterjene biti.
§. 13.
Cesarju gré obdarovanje izverstnih zaslug; on ima pravico, kazni (ali štrafinge) popolnama odpustiti ali pa polajšati; pri obsojenih ministrih pa zamore on to lé na nagovor ene ali druge zbornice (Kammer) deržavniga zbora storiti.
§. 14.
Vsa pravída (Rechtspflege) izvira od Cesarja in se spolnuje v njegovim imenu.
§. 15.
Na deržavnim zboru ima Cesar pravico, nove postave predlagati; poterjenje vsih postav pa le njemu samimu gré.
§. 16.
Vsako leto pokliče deržavni zbor, kteriga zamore prestaviti ali razpustiti, to de v tacih okoljšinah se ima v 90 dneh deržavni zbor vnovič poklicati.
Ako se primeri, de Cesar umerje, se ima deržavni zbor v 4 tednih sniditi.
III. Pravice deržavnih prebivavcov. uredi
§. 17.
Vsim deržavnim prebivavcam je pripušeno, v vsim po svoji véri in vésti živeti: vsacimu je tudi osébna (ali peršonna) svobodnost zagotovljena.
§. 18.
Nobeniga ne smejo drugači kakor po postavnih ravnilih zapréti, ako ni bil ravno pri hudodelstvu prijet.
V 24 urah po vjetji mora vsak vjeti zaslišan biti: zakaj de je vjet, in mora njegovimu sodniku izročen biti. Hišne preiskovanja so le takrat in tako pripušene, kakor postava zapové.
§. 19.
Svobodnost govorjenja in natísa (Presse) je po popolnama overženi tiskarni sodíi ali cenzuri po ustavnim pismu zagotovljena. Pregrešenja zoper dovoljeno svobodnost se bojo po postavi kaznovale, ktero bo pervi deržavni zbor sklenil.
§. 20.
Odpiranje poštnih pisem je skozi in skozi prepovedano.
§. 21.
V 17. do 20. §. zaznamovanih svobod so tudi ptujci deležni, akoravno si še niso deržavnih pravic pridobili.
§. 22.
Pravico prositi in družbe napravljati je vsim deržavnim prebivavcam pripušeno. Posebne postave bojo pa zapovedale, kako se je teh pravic posluževati.
§. 23.
Ako se hoče kdo v ptuje dežele preseliti, mu tega ne smé nobena gosposka braniti.
§. 24.
Sleherni deržavni prebivavec zamore zemeljni ali gruntni posestnik postati, vsaciga po postavah dovoljeniga rokodelstva ali sicer pridobitniga dela se lotiti, in vse službe in častí doseči.
§. 25.
Postave so za vse deržavne prebivavce enako veljavne, vsi stoje pod enakim sodníštvam; vsi imajo enake dolžnosti za vojaški stan in za davke, in nobeniga ne smejo zoper njegovo voljo njegovimu pravimu sodniku odtegniti.
§. 26.
Sodništvo za vojake ostane še do nove posebne postave kakor je dozdej bilo.
§. 27.
Pri pervim deržavnim zboru se bojo postave prevdarile, kako se imajo še v več krajih cesarstva obstoječi razločki v tistih pravicah deržavnikov odverniti, kteri eno ali drugo véro zadevajo, ‒ in kako se ima okrajšanje odpraviti, ktero je pridobitvi mnogoverstniga zemeljniga ali gruntniga posestva še na poti.
§. 28.
Sodniki se zamorejo le po razsodku sodniških gosposk iz službe izpustiti, v nižji službo nazaj postaviti, ali zoper njih voljo na drug kraj prestaviti ali pa v pokojni stan djati.
§. 29.
Sodništvo bo očitno in ustno (z besedo).
Za kaznovavne sodništva bojo prisežne sodníje (Schwurgerichte) postavljene, ktere se bojo po posebnih postavah naredile.
§. 30.
Naprave sodníc se zamorejo le po postavi premeniti.
§. 31.
Vsim v cesarstvu po postavah pripušenim kristjanam, ravno tako tudi Judam je dovoljeno, službo Božjo prosto opravljati.
IV. Ministri. uredi
§. 32.
Ministri so zavezani, za vse dela in svéte v svoji službi odgovor dati.
§. 33.
Ta odgovornost, kakor tuđi oprava toživne in sodne gosposke bo po posebni postavi določena.
V. Deželni zbor. uredi
§. 34.
Deželni zbor, ki ima oblast s Cesarjem vred postave dajati, obstojí iz dveh zbornic (Kammern), to je, iz zbornice starašínov (Senat) in pa iz zbornice poslanikov (Kammer der Abgeordneten).
Deržavni zbor ima pet lét terpeti, in bo vsako leto skupej poklican.
§. 35.
Starašinska zbornica (Senat) obstoji:
1. iz princov cesarske rodovine, po spolnjenim 24 létu;
2. iz mož, ktere bojo Cesar brez razločka stanú ali starosti za celi čas njih življenja izvolili;
3. iz sto in petdeset mož, ktere si bojo nar premožniši zemeljni ali gruntni posestniki za celi čas volitne dôbe iz med sebe izvolili.
§. 36.
Zbornica poslanikov obstojí iz tristo tri in osemdeset mož.
Volitev vsih poslanikov, iz kterih ta zbornica obstojí, se ravná po številu ljudstva, in takó, de se za prid vsih stanov skerbí.
§. 37.
Volitev móž obojne zbornice se bo mógla za pervi deržavni zbor po redu začeti, ki bo le za ta čas veljal.
§. 38.
Popolnama veljavne volitne postave bojo v deržavnim zberališu sklenjene, in v téh bo tudi izgovorjeno, kakošno povračilo svojih stroškov bojo poslaniki druge zbornice dobivali.
§. 39.
Vsaka zbornica si izvoli svojiga predsednika in več druzih opravnikov; nji sami gré prevdariti, in soditi: ali so volitve veljavne ali ne.
§. 40.
Možje obojne zbornice imajo le pravico voliti, ako so sami pri volitvi pričijoči, in ne smejo od svojih naročnikov nobeniga ukazíla prevzeti.
§. 41.
Poménki obojne zbornice so očitni; drugačni smejo le takrat biti, ako zbornica takó sklene, ktera na poželjenje deseterih zbornikov ali pa predsednika v skrivnim pomenku to razsodi.
§. 42.
Nobeniga zbornika ne sme sodna gosposka ob času deržavniga zbora brez očitniga dovoljenja svoje zbornice preganjati ali zapréti, ako ni bil ravno pri kakim hudodelstvu prijet.
§. 43.
Zbornik, ki v kako cesarsko službo stopi, mora iznoviga zvoljen biti; vladarstvo ne bo nobenimu izvoljencu vstop v zbornico branilo.
§. 44.
Zbornice se snidejo le po poklicu Cesarja, in nimajo po poslovljenji ali po odlagi zbora nobenih opravkov več.
VI. Opravíla deržavniga zbora. uredi
§. 45.
Vse postave, de so veljavne, morajo privoljenje od obéh zbornic, in pa poterjenje od Cesarja dobiti.
§. 46.
Pri pervim deržavnim zboru in po nastopu sleherniga noviga vladarja bojo dohodki Cesarja za celi čas njegoviga vladanja izgovorjeni. Živitve in delšine za cesarsko rodovino bojo vselej posebej na deržavnim zboru izgovorjene.
§. 47.
Vsakoletna dovolitev za dopolnjenje stoječe armade, dovoljenje za pobero štiber in davkov, na pósodo jemanje denarjev za deržavne potrebe, prodaja deržavniga posestva, prevdarjenje in poterjenje: koliko bo imela deržava vsako leto dohodkov, koliko pa stroškov imeti, in pa rajtinga konec leta se zamore le po postavi zgoditi. Svetovanje tacih postav se mora nar poprej zbornici poslanikov predpoložiti.
§. 48.
Obé zbornici imate pravíco, v naredbo postav svetovati, ali pa skazati, de je potreba, de vladarstvo kako postavo osnuje. One zamorete prošnje prejemati in jih zboru v posvetovanje izročiti; tode take prošnje posamesnih ljudí ali celih družb smejo le po enim ali drugim zborniku zbornici predpoložene biti.
§. 49.
De je sklep veljaven, mora v pervi ali starašinski zbornici nar menj trideset, v drugi zbornici pa nar menj šestdeset zbornikov pričijočih biti.
§. 50.
V svetovanje postav, po kterih se ima to ustavno pismo dopolniti, razjasniti ali premeniti, morate v vsaki zbornici dve tretjíci pričijočih zbornikov privoliti.
§. 51.
Pri svetovanju vsih druzih postav pa je dovelj, de je narmenj en glas (ena štima) čez polovíco (absolute Stimmenmehrheit).
§. 52.
V obéh zbornicah so odgovorljivi ministri ali od vladarstva zbornicam zaznamovani komisarji namestniki vladarstva. Obojih misel pa le veljá, ako so tudi sami zborniki.
§. 53.
Od vsake zbornice poterjeno posebno vodílo bo ukazalo red, po kterim se imajo zborniške opravila ravnati; preden se bo pa tó napravilo, bo vladarstvo obéma zbornicama vodíla dalo, po kterih se imate ta čas obnašati.
§. 54.
Deželni stanovi.
V posamesnih deželah naj bojo deželni stanovi, de čujejo za dežele prid in de poskerbijo, kar je za dosego tega prida potreba, ako se deželne potrebe ne vežejo z vesolnimi deržavnimi potrebami. Če ustavno pismo ne bo nobene premembe doživelo, se bo dozdanjim deželnim stanovam njih naprava in njih opravilnost ohranila.
§. 55.
Eno pervih opravil deržavniga zbora bode: današnjimu času primerjene poprave, ktere bojo deželni stanovi v svojih rečéh predpoložili, prevdariti in po vrednosti spoznati; ravno tako pa tudi njih svetovanja zastran povračila za odkupljive gruntne dolžnosti prevdariti in presoditi.
§. 56.
Za spoznanje posebniga prida vsake kresije in vsaciga kantona se bojo v vsaki deželi posebne srenjske ali soseskine naredbe (Municipal-Einrichtungen) ustanovile.
§. 57.
Srenjske ali soseskine naredbe se imajo pa tako vravnati, de se bo v njih skerbelo za vse potrebe cele soseske ali srenje, pa tudi za prid posamesnih srenjčanov ali sosedov.
§. 58.
V celim cesarstvu se ima národna straža po danih posebnih postavah napraviti, ktera ima deželski gosposki in deželskim sodníjam podložna biti.
§. 59.
Národna straža in vsi uradniki (Beamte) prisežejo Cesarju na ustavo.
Prisega armade na ustavo pride v prisego na bandero.
Dano v našim Cesarskim poglavnim in stolnim mestu Dunaju 25. dan maliga travna 1848, našiga vladarstva v 14. letu.
Ferdinand s./r.
Ficquelmont, minister vunanjih oprav in tačasni predsednik.
Pillersdorf, minister notranjih oprav.
Sommarugu, minister uka.
Krauss, minister denarstva.
Zanini, minister vojništva.