Utonil je
Iz vojaške torbe Utonil je. Spisal Fridolin K–č Fridolin Kaučič |
|
Ukazano je bilo, da se gonijo vsak dan cesarski konji kopat v Dravo. Tudi mojega stotnika sluga vodil je običajno gospodarjevega konja tja. Bil je vroč poleten dan. S stotnikom sedela sva v pisarni. Baš mi je narekoval nekov ukaz, ko pridrvi ves spehan korporal v sobo, ter se postavi pred stotnika.
„Gospod kapitan, pokorno javim, da je utonil ...“
„Kaj? Utonil? Moj šarec utonil?“ je stotnik, zakričavši prestrigel desetniku besedo, skočil v kvišku, udaril s sablo ob tla, ter zaklel robato.
„Ne konj Vaš, gospod kapitan, nego Vaš sluga, ko je kopal konja.“
„A tako! Sluga!“ In pomiril se je takoj, ter obrnivši se k navzočnemu naredniku mirno dejal: „Komandirajte mi druzega vojaka za konjskega strežaja ...“
Zapalil si je smodko, obrnil se k meni ter hladnokrvno rekel: „Kadet! pišite dalje ...“